Jedro

Tudi po presoji pritožbenega sodišča relevantnega besedila zavarovalnih pogojev ni mogoče interpretirati tako, da gre vedno, ko pride sorodnik k zavarovancu domov, za zasebni obisk. Če bi za omejitev zavarovalnega kritja zadoščalo že, da gre za sorodnika (ne glede na namen obiska), preostali del besedila (da gre za gosta, ki je na zasebnem obisku) ne bi imel nobene pojasnilne funkcije. Pojem „sorodniki“ je naveden v oklepaju kot le eden od primerov (poleg prijateljev) „gosta, ki je na zasebnem obisku“, zato je težišče besedila na slednjem. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo namen obiska, ta pa je bil v tem, da je tožnik (vnuk) prišel k zavarovancu toženke (dedku) obrezovat drevesa, torej pomagati pri delu, za katero ga je ta predhodno zaprosil. V času nastanka škodnega dogodka tožnika zato ni mogoče šteti za gosta oziroma obiskovalca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora toženka tožniku plačati odškodnino v višini 1.440,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek I. točke izreka), v presežku (do zneska 1.600,00 EUR z obrestmi) je tožbeni zahtevek zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka). Toženki je v plačilo naložilo še tožnikove pravdne stroške v znesku 793,63 EUR (II. točka izreka).

2. Proti ugodilnemu delu sodbe se pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo zahtevka. V bistvenem navaja, da zaključek sodišča o odškodninski odgovornosti njenega zavarovanca temelji na zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Dokazni postopek je pokazal, da je poškodba tožnika izključna posledica njegove lastne nepazljivosti. Povzema izpoved tožnika in priče F.G. in zaključuje, da ugotovitev sodišča o nenadni izpustitvi lestve nima podlage v izvedenih dokazih. Meni, da se je moral tožnik zavedati možnosti premikanja lestve, prav tako bi si moral zagotoviti primernejšo lestev in prisotnost tretje osebe ob njej. Zavarovanec toženke ni povzročil škode in mu ni moč očitati opustitve dolžnega ravnanja, saj tožnik ni ravnal s potrebno pazljivostjo. Nadalje se pritožba ne strinja s stališčem sodišča, da v konkretnem primeru ne velja omejitev zavarovalne vsote za goste. Sestavni del zavarovalne police za zavarovanje stanovanjskih premičnini, so splošni pogoji, ki v 14. členu urejajo zavarovanje odgovornosti. Po jasni dikciji pogojev so gosti tiste osebe, ki pridejo k zavarovancu na zasebni obisk, predvsem pa prijatelji in sorodniki. Ker je določba jasna, določba 84. člena Obligacijskega zakonika ne pride v poštev in jo je treba tolmačiti kot je zapisana. Tožnik je zavarovančev vnuk, ki se je poškodoval pri hiši starih staršev. K njim je prišel z očetom, ki se je med izvajanjem del nahajal v hiši, kar pomeni, da je šlo za obisk med sorodniki. Pri tem pa ni pomembno, ali je ob tej priliki vnuk starim staršem nudil kakšno pomoč ali ne. Enako stališče izhaja iz odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1646/2013. Obveznost toženke je zato lahko največ 990,00 EUR, kar je 5 % od zneska za izračun dajatve zavarovalnice zmanjšano za 10 % soudeležbe zavarovanca). Zato toženka podredno predlaga spremembo sodbe tako, da je dolžna plačati tožniku kvečjemu 990,00 EUR.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, čeprav se ne strinja s stališčem prvega sodišča, da ni podana objektivna ampak krivdna odškodninska odgovornost zavarovanca toženke.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi in drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

6. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj vtoževani znesek ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). Po prvem odstavku 458. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

7. Ravno slednje pa toženka uveljavlja v pritožbi, ko povzema izpovedi tožnika in priče in trdi, da ni dokazno podprta ugotovitev sodišča, da je njen zavarovanec (tožnikov ded), nepravilno organiziral delo-obrezovanje drevesnih vej, ko je tožnika v času, ko je bil še na lestvi na neravnem terenu, nenadoma zapustil in nehal držati lestev. Glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP ti pritožbeni očitki niso upoštevni.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je sodišče druge stopnje vezano, izhaja: - da je tožnik stal na navadni enojni lestvi in obrezoval drevo starega očeta, ko se je lestev spodmaknila in zanihala ter se ob tem urezal, ker se je lovil z žago v rokah; - tožnikov dedek je sprva delo organiziral tako, da je stal zraven enojne lestve, ki jo je sam postavil in jo držal, vendar je nato tožnika, ko je še bil na lestvi, iznenada zapustil, ker je šel na stranišče, s čimer je opustil paziti na lestev, čeprav je vedel, da teren nekoliko visi in poznal nevarnosti dela na lestvi; - ker je bil tožnik še na lestvi, ni imel možnosti, da bi kakorkoli reagiral na dedov odhod.

9. Glede na takšne dejanske ugotovitve, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je toženkin zavarovanec s svojim ravnanjem, ko je pustil nadzor enojne lestve na neravnem terenu, na kateri je stal tožnik, opustil dolžno skrbnost (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - OZ), na podlagi česar je podana njegova krivdna odgovornost, ki jo krije sklenjeno zavarovanje, za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel v posledici ureznine kazalca.

10. Toženka je tožbenemu zahtevku nad zneskom 990,00 EUR ugovarjala s trditvijo, da za višji zahtevek ni pasivno legitimirana. Pri tem se je sklicevala na 11. točko petega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, v kateri je določeno, da zavarovanje ne krije škode, ki jo utrpijo gosti, ki pridejo k zavarovancu na zasebni obisk (npr. prijatelji, sorodniki) nad 5 % od zneska za izračun dajatve zavarovalnice, navedenega v polici. Ker znaša znesek za izračun dajatve po polici 22.000,00 EUR, zavarovalnica, če gre za gosta, tako ne krije škode, ki presega 5% tega zneska, to je škode nad zneskom 1.100,00 EUR. Toženka se je sklicevala tudi na 2. točko četrtega odstavka 23. člena Splošnih pogojev, v kateri je določeno, da znaša soudeležba zavarovanca pri vsaki škodi iz odgovornosti 10 % škode, vendar ne manj kot 100,00 EUR. Z upoštevanjem soudeležbe tako zavarovalnica, če gre za gosta zavarovanca, krije škodo le do višine 990,00 EUR.

11. Na pritožbeni stopnji je še vedno sporno, ali je bil tožnik gost zavarovanca, ki je prišel na zasebni obisk. Pritožbeno sodišče ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, ki jih sodišče prve stopnje navaja v 7 točki sodbe, pritrjuje stališču sodbe, da tožnik ni bil gost na zasebnem obisku pri zavarovancu toženke v smislu 11. točke petega odstavka 14. člena Splošnih pogojev.

12. Tudi po presoji pritožbenega sodišča relevantnega besedila zavarovalnih pogojev ni mogoče interpretirati tako, da gre vedno, ko pride sorodnik k zavarovancu domov, za zasebni obisk. Če bi za omejitev zavarovalnega kritja zadoščalo že, da gre za sorodnika (ne glede na namen obiska), preostali del besedila (da gre za gosta, ki je na zasebnem obisku) ne bi imel nobene pojasnilne funkcije. Pojem „sorodniki“ je naveden v oklepaju kot le eden od primerov (poleg prijateljev) „gosta, ki je na zasebnem obisku“, zato je težišče besedila na slednjem. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo namen obiska(1), ta pa je bil v tem, da je tožnik (vnuk) prišel k zavarovancu toženke (dedku) obrezovat drevesa, torej pomagati pri delu, za katero ga je ta predhodno zaprosil. V času nastanka škodnega dogodka tožnika zato ni mogoče šteti za gosta oziroma obiskovalca.

13. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu izpodbijane odločbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), stroški odgovora na pritožbo pa niso bili potreben strošek postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. npr. sodba VSC Cp 774/2013 z dne 10. 4. 2014. Da je važen namen obiska, posredno (ob drugačni trditveni podlagi) izhaja tudi iz sodbe VSC Cp 343/2012 z dne 11. 10. 2012. Nasprotno (obrobno) izhaja iz sodbe VSL II Cp 1646/2013 z dne 16. 10. 2013, na katero se sklicuje pritožnica.