- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Kp 1108/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:I.KP.1108.99 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Potek zastaralnega roka ima za posledico zavrženje obtožnega predloga. Zastaranje se ugotavlja glede na opis kaznivega dejanja, vsebovanega v obtožnem predlogu. V obtožnem predlogu pa je oškodovanka kot tožilka navajala čas storitve kaznivega dejanja od leta 1984 do leta 1988. Zato pritožba, ki te zaključke sodišča prve stopnje izpodbija z navedbo, da naj bi obdolženci očitano kaznivo dejanje izvrševali vse do danes in da so zato zmotni zaključki, da je kazenski pregon zastaral, ni utemeljena.
Izrek
Pritožba pooblaščenca oškodovanke kot tožilke se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev
Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje iz razloga po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog zoper vseh šest obdolžencev in stroške kazenskega postopka naložilo v plačilo zasebni tožilki.
Zoper sklep se je pooblaščenec oškodovanke kot tožilke pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Predlagal je, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Pritožba ni utemeljena.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje po tem, ko je pooblaščenec oškodovanke IR kot tožilke dopolnil obtožni predlog, da naj bi obdolženci kaznivo dejanje ponarejanja listin po členu 256/I KZ storili v času od leta 1984 do 1988, dne 6.9.1999 ugotovilo, da je potekel šestletni absolutni zastaralni rok in da zato pregon zoper obdolžence ni več dopusten. Potek zastaralnega roka pa ima za posledico zavrženje obtožnega predloga.
Ta odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Zastaranje se ugotavlja glede na opis kaznivega dejanja, vsebovanega v obtožnem predlogu. V obtožnem predlogu pa je oškodovanka kot tožilka navajala čas storitve kaznivega dejanja od leta 1984 do leta 1988. Zato pritožba, ki te zaključke sodišča prve stopnje izpodbija z navedbo, da naj bi obdolženci očitano kaznivo dejanje izvrševali vse do danes in da so zato zmotni zaključki, da je kazenski pregon zastaral, ni utemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo.