Jedro

Po ugotovitvah izvedenca je glede na naravo bolezni pričakovati le poslabšanje, zato krajše trajanje ukrepa ne bi bilo ustrezno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov in odločilo, da se jo zadrži na varovanem oddelku predlagatelja še najdlje do 22. 11. 2017. 2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka(1), ki najprej opozarja na statusno obliko predlagatelja in meni, da ni higienično, da se v postopku pojavlja kot predlagatelj in ji omejuje svobodo gibanja gospodarska družba, ki je zainteresirana za priliv sredstev zavarovancev. Trdi tudi, da pogoji po Zakonu o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) niso izpolnjeni. Opravilna sposobnost ji ni odvzeta in njeno stanje kljub bolezni ni tako, da bi se lahko utemeljeno sumilo, da ni sposobna razumeti sodnega vprašanja in sprejetja informirane odločitve. Predlog je formalen brez navedbe konkretnih dejstev, ki se piše na splošnem obrazcu, ki niti ni individualiziran. Poseg v svobodo je hud poseg in ga je vsakič znova treba temeljito pretehtati in se take stvari ne morejo reševati na obrazcih. Najmanj kar je, bi že predlog moral vsebovati obrazložitev dejanskega stanja in povzetek zaključkov medicinskih strokovnjakov. Če sodišče postavlja visoke standarde potrebnih trditev za reševanje premoženjskih sporov, ne bi smelo od takih zahtev odstopati v postopkih, ki korenito posegajo v svobodo in pravice posameznika. Izvedenec je udeleženki postavil nekaj vprašanj, ki sama po sebi niso kazala na dezorientiranost. Udeleženka se določenih stvari res ne spomni, vendar gre za posamezne podatke, drugih stvari pa se je spomnila. Zelo jasno ji je, kje se nahaja in si močno želi, da bi prišla k svojemu sedanjemu partnerju, s katerim bi rada zaživela. Res je njena diagnoza resna, vendar iz njene izjave v postopku izhaja, da ima svoje ravnanje pod kontrolo. Če bi živela s partnerjem, bi morebiti tudi on lahko poskrbel za redno jemanje zdravil. Če se bo bolezen razvijala, se bo verjetno stanje udeleženke poslabševalo in upravičilo tak ukrep, zaenkrat pa je pokretna, telesno vitalna in odločna glede zahteve za odhod domov. Stanje še ni tako slabo, da bi se ji že sedaj moralo omejevati bivanje s takojšnjo uporabo najdaljše omejitve enega leta. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, podredno pa, da se ji čas zadržanja skrajša na največ mesec dni.

3. V skladu s 74. členom in 75. členom ZDZdr je namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (v nadaljevanju SVZ) dovoljena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, 2. če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, 3. če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali če povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, 4. če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, 5. če navedenih vzrokov in ogrožanja iz 3. in 4. alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi) in 6. če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

4. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlog ne vsebuje konkretnih dejstev, obrazložitve dejanskega stanja in povzetkov zaključkov medicinskih strokovnjakov in zato sploh ni sposoben obravnavanja. V predlogu so navedena vsa potrebna dejstva za začetek postopka za sprejem v varovano enoto SVZ, izpolnjenost pogojev za namestitev v varovani oddelek pa je presojalo sodišče na podlagi zaslišanja nasprotne udeleženke, mnenja izvedenca medicinske stroke in dodatno pridobljene dokumentacije.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila nasprotna udeleženka že v letu 2014 (po odpustu iz Psihiatrične klinike v L.) nameščena v SVZ zaradi demence frontnotemporalnega tipa. Že takrat je obstajala resna nevarnost, da bi odtavala in se zaradi neorientiranosti ne bi znala vrniti, ogroženo je bilo tudi njeno zdravje. Postavljen ji je bil tudi skrbnik za poseben primer (njen brat) in sicer za urejanje njenih finančnih zadev ter zastopanje njenih interesov v zvezi z domskim varstvom. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju izvedenca, da glede na degenerativno naravo bolezni ni moč pričakovati bistvenega izboljšanja, kar kaže tudi primerjava sedanjega stanja s stanjem kot je bilo ugotovljeno v sodnem postopku v letu 2014 (Pr 1014/2014). Tudi tokrat je bila nasprotna udeleženka pred sprejemom v varovano enoto SVZ (drugič) na zdravljenju v Psihiatrični kliniki L. (od 6. 10. do 4. 11. 2016) zaradi poslabšanja osnovne bolezni (poleg demence frontnotemporalnega tipa tudi cirkumskriptna atrofija možganov). Že v bolnišnici je pri vsakodnevnih aktivnostih potrebovala ves čas usmerjanje in nadzor ter kontrolo jemanja zdravil. Po mnenju izvedenca je udeleženka že v takšni meri kognitivno oškodovana, da ni več sposobna za samostojno življenje, brez ustreznega nadzora bi hitro odtavala, poleg tega pa bi bila izpostavljena a vsakodnevnim nevarnostim (zapiranje elektrike, plina, vode). Med pogovorom z izvedencem so se pokazale hude spominske motnje in z njimi povezana slaba časovna orientiranost. Do svojega stanja je povsem nekritična in je prepričana, da zmore še v celoti poskrbeti za svoje osnovne potrebe.

6. Teh ugotovitev pritožba ni uspela omajati, zlasti ne z ničemer podprtim predvidevanjem, da bi lahko njen sedanji partner „morebiti“ poskrbel za redno jemanje zdravil. Da bi nasprotna udeleženka sploh imela oziroma živela s partnerjem, do sedaj niti ni bilo zatrjevano. Nasprotno, v postopku postavitve skrbnika za poseben primer je bila obravnavana kot samska oseba brez otrok. Kot najbližji svojec je bil za skrbnika postavljen njen brat, ki je umrl, sedaj pa svakinja in nečak na pristojnem CSD urejata imenovanje novega skrbnika (priloga A2). Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je izrek ukrepa za eno leto pretiran. Po ugotovitvah izvedenca je glede na naravo bolezni pričakovati le poslabšanje, zato krajše trajanje ukrepa ne bi bilo ustrezno.

7. Glede na navedeno in ker niso podani po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZDR).

8. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, saj glede na določilo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

Op. št. (1): Po pooblaščencu-odvetniku, ki ga je sama pooblastila.