Jedro

Pritrditi je sicer pritožbi, da je cenilec s cenitvenim poročilom z dne 11. 8. 2019 cenil tudi stavbni del parcele 218/24 k.o. ..., za kar s sklepom z dne 7. 6. 2019 ni bil določen. Vendar pa je skladno s sklepom z dne 7. 6. 2019 ocenil tudi kmetijski del navedene nepremičnine, zato je za opravljeno delo upravičen do nagrade. Ker je sodišče sodnemu cenilcu kmetijske stroke A. Ž., univ. dipl. inž. kmet. za pisno izdelavo cenilnega poročila odmerilo nagrado v višini 204,00 EUR, kar je najnižja nagrada glede na prvi odstavek 40. člena Pravilnika, pritožba odmero ter višino odmerjene nagrade iz tega naslova neutemeljeno izpodbija.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom cenilcu A. Ž. s.p., sodnemu izvedencu in cenilcu iz Ž., davčna št. ..., odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 397,37 EUR, ugotovilo, da cenilec ni zavezanec za DDV in tudi ni zavezanec za plačilo 8,85 % prispevka za pokojninsko zavarovanje in za 0,53 % prispevka za zdravstveno zavarovanje ter odredilo, da izplačilo zneska 397,37 EUR izvrši finančno – računovodska služba iz vnaprej založenega zneska na račun št. SI56 6100 0001 4517 755 pri D. d.d. najkasneje v 45 dneh, od dneva izdaje sklepa.

2. Navedeno odločitev dolžnik pravočasno izpodbija brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zavrača vse stroške, nastale s cenitvijo njegove nepremičnine ID št. ...-218/24-0. Poudarja, da je bila cenitev nepotrebna in nedovoljena, saj gre za kmetijsko zemljišče ter dostop do drugih parcel v njegovi lasti, na katerega izvršba po določbi 177. člena ZIZ ni dopustna, poleg tega pa cenilec sam ugotavlja, da ločitev te parcele od ostalega kompleksa kmetijskih zemljišč ni smiselna. Izpostavlja, da je cenilec Ž. cenilec kmetijske stroke ter da je cenil tudi stavbno zemljišče (16 m2), za cenitev katerega pa ni pristojen. Poudarja nesorazmernost izvršbe, saj je nepremičnina glede na cenitev vredna zgolj 517,00 EUR in tako z njeno prodajo upnikove terjatve ne bo mogoče poplačati v celoti, dolžniku pa bo s prodajo nastala nenadomestljiva škoda.

3. V odgovoru na pritožbo upnica G. d.o.o. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetnih zadevah je bila dovoljena izvršba na dolžnikove nepremičnine, med drugim tudi na nepremičnino parc. št. 218/24 k.o. ... . Po določbi 167. člena ZIZ se izvršba na nepremičnino opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Skladno z določbo drugega odstavka 178. člena ZIZ vrednost nepremičnine sodišče ugotovi na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve.

6. Po določbi 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT) imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do plačila za opravljeno izvedensko in cenilsko delo oziroma delo tolmača in pravico do povrnitve stroškov, ki so jih imeli v zvezi z izvedenskim in cenilskim delom oziroma delom tolmača. Višino in način vrednotenja za odmero nagrade za delo sodnih cenilcev ureja Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik).

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil sodni cenilec A. Ž. univ. dipl. ing. gradbeništva imenovan za cenilca v predmetni zadevi s sklepom z dne 7. 6. 2019 ter da je naloženo cenitev opravil s cenitvenim poročilom z dne 11. 8. 2019 po opravljenem ogledu nepremičnine z dne 23. 7. 2019. 8. Pritrditi je sicer pritožbi, da je cenilec s cenitvenim poročilom z dne 11. 8. 2019 cenil tudi stavbni del parcele 218/24 k.o. ..., za kar s sklepom z dne 7. 6. 2019 ni bil določen. Vendar pa je skladno s sklepom z dne 7. 6. 2019 ocenil tudi kmetijski del navedene nepremičnine, zato je za opravljeno delo upravičen do nagrade. Ker je sodišče sodnemu cenilcu kmetijske stroke A. Ž., univ. dipl. inž. kmet. za pisno izdelavo cenilnega poročila odmerilo nagrado v višini 204,00 EUR, kar je najnižja nagrada glede na prvi odstavek 40. člena Pravilnika, pritožba odmero ter višino odmerjene nagrade iz tega naslova neutemeljeno izpodbija. Morebitno nestrinjanje s cenitvenim poročilom cenilca, s katerim je cenilec odgovoril oziroma izpolnil vse, kar mu je sodišče naložilo s sklepom z dne 7. 6. 2019, ni pravno pomembno pri presoji pravilnosti in zakonitosti odmerjene nagrade sodnemu cenilcu. Prav tako na izpodbijano odločitev, ki temelji na ugotovitvi o izpolnitvi nalog po sklepu z dne 7. 6. 2019, ne morejo vplivati pritožbene trditve o nedopustnosti ter nesorazmernosti predmetne izvršbe.

9. Dejstva v zvezi z ostalimi priznanimi stroški in nagradami cenilca pritožbeni niso izpodbijana. Glede na obrazloženo in ker tudi niso podane tiste kršitve in nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje, stroški nastali v zvezi z njim, za izvršbo niso bili potrebni, zato jih krije upnik sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).