Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem, da je pri ugotavljanju krajevno običajnih razmer na seji senata spremenilo dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje in ali je pravilno uporabljeno materialno pravo pri opredelitvi pravnega standarda večje oziroma znatnejše škode.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem, da je pri ugotavljanju krajevno običajnih razmer na seji senata spremenilo dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, ali je pravilno uporabljeno materialno pravo pri opredelitvi pravnega standarda večje oziroma znatnejše škode.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da v roku 90 dni odstrani gradbeni objekt na zemljišču parc. št. 649/2 k.o. ...

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede na to je spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških, tožnikom pa naložilo, da toženi strani povrnejo odmerjene pritožbene stroške.

3. Tožniki vlagajo predlog za dopustitev revizije zoper sodbo druge stopnje. Trdijo, da izpodbijana sodba ne dosega standarda obrazložitve iz 22. člena Ustave. Sodišče ni zadostno utemeljilo odločitve glede pravnega standarda znatne oziroma večje škode. Ugotovitve sodišča druge stopnje so v nasprotju z listinami v spisu. Sporni objekt dejansko je črna gradnja. Prilagajo listine iz upravnega postopka in upravnega spora, iz katerih izhaja, da je bila odločba o lokacijskem in gradbenem dovoljenju za gradnjo spornega „nadomestnega“ objekta odpravljena, ker ne gre za nadomestni objekt, pač pa za gradnjo novega prostostoječega objekta, kar pa ni dovoljeno. Tožeča stranka zato meni, da je sodišče druge stopnje nezakonito spremenilo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Odločitvi temeljita na različni oceni dokazov. S tem je sodišče druge stopnje prekršilo 4. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Razlogi o zdravstvenem stanju prvega tožnika so protislovni. Sodišče ne vidi vzročne zveze med vplivom spornega objekta in njegovo boleznijo, hkrati pa ugotavlja, da objekt prispeva s svojimi imisijami k pogostejšim pojavom bolezni ter da bi sicer prišlo do izboljšanja stanja, torej vzročno zvezo izrecno priznava. Sodišče druge stopnje se ne izreče o pravici do zdravega življenjskega okolja. Objekt presega krajevno običajne razmere in je hkrati škodljiv za zdravje prvega tožnika. Njegovo zdravje se je začelo slabšati od začetka gradnje leta 1997. Tožniki zatrjujejo neenotno sodno prakso, pri čemer se sklicujejo na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 919/2007 in II Ips 191/98 ter prilagajo odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1039/04 in I Cp 4774/2005. Kot relevantna vprašanja, o katerih pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, izpostavljajo: vprašanje pravnega standarda znatne oziroma večje škode pri negatorni tožbi, ali je sodišče dolžno pri tem upoštevati bodočo škodo zaradi imisij in kako zagotoviti pravico do zdravega življenjskega okolja tožnikom in ali zadošča, da sodišče druge stopnje v obrazložitvi ne argumentira drugačne dokazne ocene od dokazne ocene sodišča prve stopnje.

4. Predlog je utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so podani glede vprašanj, ki sta razvidni iz izreka sklepa. V tem delu je zato Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.