Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Res je bil predlog za odlog izvršbe dan v upravnem sporu, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo kot predlog za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, vendar pa tožeča stranka ne konkretizira, kaj bi po pozivu sodišča na dopolnitev oz. prilagoditev predloga za začasno odredbo še dodatno navajala, da bi zadostila pravilom pravdnega postopka oziroma postopka zavarovanja terjatev. Ne pojasni torej, kakšen vpliv je imela kršitev na ta postopek.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljenega zavrnilo predlog zavarovanja z začasno odredbo z dne 25.5.2015, da sodišče odloži izvršitev sklepa Študentske organizacije Univerze ..., Komisije za prehrano, št. 049/1516-KPZ z dne 8.4.2015, in odločilo, da upnik sam krije stroške zavarovanja z začasno odredbo.
2. Zoper sklep se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, oziroma da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa dati tožeči stranki možnost, da se (dodatno) opredeli do okoliščin, ko se o zadevi zdaj odloča v pravdnem postopku. Tožbo v tej zadevi s predlogom za odlog izvršitve obravnavanega sklepa tožene stranke je tožeča stranka vložila pri upravnem sodišču, pri čemer je predlog odloga izvršitve temeljila na Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zaradi neenotne prakse upravnega sodišča o dilemi, ali je to upravna zadeva ali gre za premoženjski spor, je obenem pri Okrožnem sodišču v Ljubljani predlagala izdajo začasne odredbe, katero pa se je izreklo za nepristojno in da bo zadeva odstopljena v reševanje upravnemu sodišču. Zaradi pretnje z litispendenco je predlog za začasno odredbo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani umaknila in vložila novega pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Tudi to sodišče se je izreklo za nepristojno in zoper to odločitev se je tožeča stranka pritožila. O pritožbi še ni odločeno. Tu izpodbijani sklep je izdalo pravdno sodišče po pravilih pravdnega postopka oziroma postopka zavarovanja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), čeprav je bil predlog vložen v okviru upravnega spora. Zato bi sodišče tožeči stranki moralo pred odločanjem o predlogu dati možnost dopolnitve predloga oziroma jo pozvati na prilagoditev predloga posebnostnim pravdnega postopka. Kakšen bi moral biti predlog za začasno odredbo, je razvidno iz predlogov, podanih pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (opr. št. II R 644/2015) in Okrajnim sodiščem v Ljubljani (opr. št. 2643 Z 269/2015). Tožeča stranka je v teh predlogih oblikovala vse relevantne trditve, tako o nastanku nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, kakor tudi o reverzibilnosti regulacijske začasne odredbe. Ker sodišče prve stopnje torej ni pravilno postopalo, je izpodbijani sklep nezakonit. Poleg tega od prejema sklepa vrhovnega sodišča o pristojnosti rednega sodišča do prejema sklepa o začasni odredbi v tej pravdi tožeča stranka ni imela niti časa kot znaša običajni rok (8 dni) za dopolnitev vloge. Poleg navedenega je izpodbijani sklep neutemeljen tudi po svoji vsebini. Za izdajo regulacijske začasne odredbe so izpolnjeni vsi pogoji, saj je takšna začasna odredba namenjena varstvu obstoječega dejanskega stanja pred grozečim nasiljem ali nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Pri tem je pomembno tudi, da škode ni možno odvrniti drugače kot z začasno odredbo, to je nenadomestljive škode, ki bo in ki že nastaja tožeči stranki. V nadaljevanju pritožba ponavlja svoje navedbe iz predloga za odlog izvršitve, kateri je bil upoštevan kot predlog za začasno odredbo, o grozeči težko nadomestljivi oziroma nenadomestljivi škodi in dodatno poda trditve o dejanskem vpadu prometa zaradi (nezakonite) odpovedi pogodb o subvencionirani študentski prehrani.
3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnost ugotovitev in odločitve sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe s stroškovnimi posledicami.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Res je tožeča stranka podala predlog za odlog izvršitve v upravnem sporu po pravilih ZUS-1, ta predlog pa je sodišče prve stopnje upoštevalo kot predlog za začasno odredbo v pravdi, ne da bi poprej pozvala tožečo stranko na dopolnitev in prilagoditev predloga pravilom pravdnega postopka oziroma postopka zavarovanja po ZIZ. Pritožba v tem delu smiselno zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ, ker tožeči stranki zaradi nezakonitega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Vendar da je pritožba v svojih očitkih o kršitvah določb postopka upoštevna, mora biti očitana kršitev argumentirana, ne zgolj pavšalno zatrjevana, da se utemeljenost pritožbenih navedb lahko preizkusi. V pritožbi zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka je pavšalna in zato nemožna preizkusa, torej je neupoštevna. Da bi se pritožba v tem delu lahko preizkusila, bi tožeča stranka morala v njej pojasniti, kaj bi po pozivu sodišča na dopolnitev oziroma prilagoditev predloga za začasno odredbo še dodatno navajala, da bi zadostila pravilom pravdnega postopka oziroma postopka zavarovanja po ZIZ. Obravnavana pritožba zgolj opisno navede kršitev postopka, nečesar pa, kakšen dejanski vpliv na odločitev sodišča naj bi ta kršitev imela. Tožeči stranki je še predočiti, ko se v pritožbi sklicuje na svoj predlog za začasno odredbo pri Okrajnem sodišču v Ljubljani (opr. št. 2643 Z 269/2015), da je bil, kot izhaja iz podatkov v spisu, ta isti predlog odstopljen sodišču prve stopnje v ta pravdni postopek in o njem je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6.10.2015 tudi že odločilo, ko ga je kot neutemeljenega zavrnilo. Torej bo tožeča stranka svoje morebitno nestrinjanje z odločitvijo o njenem predlogu lahko uveljavljala v pritožbenem postopku zoper prej citirani sklep, v katerem je bil pri odločitvi nedvomno upoštevan njen predlog za začasno odredbo po pravilih pravdnega postopka oziroma postopka zavarovanja po ZIZ.
6. Pritožba ni utemeljena niti v svojem očitku o nepravilnosti izpodbijanega sklepa po njegovi vsebini. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje prepričljivo in s pravno prakso argumentirano pojasni, zakaj s strani tožeče stranke zatrjevane škode ni šteti kot težko (ali celo ne) nadomestljivo škodo v smislu druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, in tudi, zakaj ni možno v tem postopku izdati predlagane regulacijske začasne odredbe. Vsem tem razlogom pritožbeno sodišče brez izjema sledi in se nanje, v odgovor pritožbi in v izogib ponavljanju, sklicuje in jih ni potrebno dopolnjevati. Pritožba namreč težko nadomestljivo škodo, ki bi ji in ji nastaja zaradi neizdane začasne odredbe le ponavlja iz njenega predloga za začasno odredbo, katero potrdi z nekaterimi številčnimi podatki, ki so se v času od podanega predloga do vložitve pritožbe potrdili v praksi.
7. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).
8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in je skladna s 154. in 155. členu ZPP, vse v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Tožena stranka je te svoje stroške dolžna kriti sama, saj, čeprav je v pritožbenem postopku uspela, v odgovoru na pritožbo ni navajala ničesar takega, kar bi pritožbeno sodišče lahko s pridom uporabilo za lažjo in hitrejšo odločitev o pritožbi.