Jedro

Določitev vrednosti spornega predmeta v premoženjskih sporih, v katerih predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, je v dispoziciji tožeče stranke.

Sodišče lahko poseže v dispozicijo tožeče stranke ob pogojih določenih v 3. odstavku 40. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i v III. in IV. točki izreka (glede odločitve o vrednosti spornega predmeta in nepristojnosti za sojenje).

V preostalem delu pa se pritožba tožeče stranke kot neutemeljena zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaznamovalo spor v zemljiški knjigi, zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarne terjatve, ugotovilo, da vrednost spornega predmeta v posameznih zahtevkih presega 2.000.000,00 SIT in se je zato izreklo za stvarno nepristojno za sojenje ter da bo po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti zadevo odstopilo v reševanje pristojnemu okrožnemu sodišču. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka razen v delu, v kolikor je bilo ugodeno predlogu za zaznambo spora in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve po 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da zadostuje že objektivna nevarnost, ta pa je zadostno izkazana v navedbah v tožbi. V nadaljevanju pritožbe ponavlja navedbe v tožbi in ponovno zatrjuje, da je tožena stranka tudi parcelo ... k.o. B., na kateri stoji stanovanjska hiša last tožnikov, vložila v komasacijski sklad brez vsake pravne podlage. Tožniki so predlagali izdajo začasne odredbe zato, da se razčisti sedanje nezakonito stanje. Po presoji tožnikov je sodišče prve stopnje v nasprotju z določili Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zvišalo vrednost spornega predmeta in se izreklo za stvarno nepristojno. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je delno utemeljena.

Tudi po oceni pritožbenega sodišča pritožba upravičeno opozarja, da se je sodišče prve stopnje napačno izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v tej zadevi. Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo in navedla vrednost spora 1.800.000,00 SIT. Navedba vrednosti spornega predmeta je posebna sestavina tožbe v vsakem sporu, v katerem predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek (2. odst. 186. čl. ZPP).

Predmetni spor je premoženjskopravni spor, v katerem ne gre za denarni zahtevek, zato je v skladu z 2. odst. 40. čl. ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi.

Določitev vrednosti je v dispoziciji tožeče stranke. Ni pomembno koliko je posamezno stanovanje v stanovanjski hiši D. vredno, temveč le vrednost s katero so tožniki ocenili svoj interes v pravdi.

Določilo 3. odst. 40. čl. ZPP sicer določa pogoje po katerih se dovoli poseg sodišča v dispozicijo tožeče stranke, kar pa je sodišče prve stopnje v določenem primeru zmotno ocenilo in se je zato posledično tudi nepravilno izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v tej zadevi. Pritožbeno sodišče je zato v navedenem obsegu ugodilo pritožbi tožeče stranke in v izpodbijanem delu razveljavilo sklep sodišča prve stopnje. Ni pa pritožba utemeljena glede zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe. Tako kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje tožeča stranka ni niti zatrjevala niti izkazala verjetnosti predpostavk iz 272. čl. ZIZ za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Po oceni pritožbenega sodišča je celo vprašljiva aktivna legitimacija tožeče stranke za izbrisno tožbo, kajti po 101. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) izbrisno tožbo lahko vloži tisti, ki misli, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in je zaradi tega oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiški knjigi. V kakšni pravici, ki se bo vpisala v zemljiško knjigo, če se izbriše pravica tožene stranke na parceli ... k.o. B., pa tožeča stranka ne pove. Trdi le, da ima dejanski interes, da se odmeri funkcionalno zemljišče na parceli ... k.o. B., na kateri stoji stanovanjska hiša, katere so tožniki solastniki. Če je vprašljiva aktivna legitimacija, potem tudi verjetnost terjatve ni izkazana in ostalih predpostavk iz 272. čl. ZOR niti ni več potrebno ugotavljati. Poleg tega pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da četudi bi bila aktivna legitimacija tožeče stranke podana, z začasno odredbo, ki jo tožniki predlagajo, ni mogoče doseči namena zavarovanja. Z izbrisno tožbo tožniki zahtevajo izbris določene pravice iz zemljiške knjige z začasno odredbo, pa prepoved poseganja, razpolaganja in obremenitve te nepremičnine. To pa jasno pomeni, da se s takšno začasno odredbo zavarovanja zahtevka po izbrisni tožbi ne more doseči. Neutemeljeno pritožbo tožeče stranke je zato pritožbeno sodišče v tem obsegu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.