Jedro

Ker je tožnica v prošnji za dodelitev BPP zatrjevala okoliščine, ki bi lahko vplivale na odločitev tožene stranke, slednja pa jih zaradi postopkovnih kršitev pri odločanju ni upoštevala, je po presoji sodišča dejansko stanje glede za odločitev relevantnih dejstev v zadevi nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 917/2018 z dne 25. 5. 2018, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki plačila predujma za izvedenca v pravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opravilno številko P 9/2016. 2. Tožena stranka je v postopku dodelitve BPP na podlagi 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), v zvezi z 8. in 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) ter določili Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS) ugotavljala materialni položaj tožnice. Iz uradnih evidenc je pridobila podatek, da je tožnica solastnica posameznih delov stavbe 26, 27, 10 in 9 v stavbi št. ... k.o. ... ter posameznih delov stavbe št. 25 in 269 v stavbi št. ... k.o. ... do ½ celote. Ugotovila je, da je tožnica solastnica posameznega dela stavbe št. 269 v stavbi ... k.o. ... do ½ celote, ki predstavlja stanovanje na naslovu ..., in ki se na podlagi 5. člena prehodnih in končnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E, Ur. l. RS, št. 88/2016) ne šteje kot tožničino premoženje, saj slednja v njem živi, njegova vrednost pa po podatkih GURS-a ne dosega ali presega zneska 120.000,00 EUR. Je pa tožnica nadalje solastnica posameznega dela št. 9 v stavbi št. ... k.o. ..., ki predstavlja stanovanje na naslovu ..., v katerem tožnica ne prebiva, zato se na podlagi petega odstavka 18. člena ZUPJS upošteva pri ugotavljanju njenega materialnega položaja. Po podatkih GURS-a znaša vrednost navedenega stanovanja 124.041,00 EUR oz. tožničin solastni delež 62.020,50 EUR. Navedeno presega z zakonom določen premoženjski cenzus, zato je tožena stranka prošnjo tožnice kot neutemeljeno zavrnila, ne da bi ugotavljala vrednost preostalega premoženja tožnice ali izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 3. Tožnica zoper navedeno odločbo pravočasno vlaga tožbo, v kateri navaja, da se z odločitvijo tožene stranke ne more strinjati, saj pred sodiščem med njo in bivšim možem že osem let teče več sodnih postopkov, med katerimi je tudi zadeva, za katero je zaprosila za brezplačno pravno pomoč. S stanovanjem, katerega polovična lastnica je in v katerem ne živi, ne more razpolagati, saj dejansko nikoli ni bilo njeno in ne ve, če kdaj bo. Sodišče prosi, da ponovno preuči zadevo in ji omogoči izvedenca, da se bo spor končal, saj je v osmih letih pravdanja porabila vse svoje premoženje. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve istemu organu v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo finančni položaj tožnice in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Ne glede na določbo 13. člena ZBPP se v skladu s 27. členom ZSVarPre brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar je v obdobju vložitve prošnje za BPP znašalo 14.281,44 EUR.

7. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Tretji odstavek 14. člena ZBPP izrecno določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo opravičljive razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.

8. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bili podatki, ki jih je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti, v konkretnem primeru odločilni za sprejeto odločitev tožene stranke. Na podlagi uradnih podatkov je tožena stranka ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ker je solastnica stanovanja, v katerem ne živi in katerega vrednost presega premoženjski cenzus. Pri tem pa ni razjasnila navedb tožeče stranke v prošnji za dodelitev BPP, da v spornem stanovanju živi njen nekdanji mož (ki je hkrati solastnik te nepremičnine), s katerim je že od leta 2010 v sodnem sporu glede delitve premoženja, niti je ni pozvala na pojasnitev ali nemara postopek, za katerega zaproša za BPP, teče v zvezi s sporom glede lastništva nad stanovanjem oz. delitve skupnega premoženja nekdanjih zakoncev. Pred izdajo odločbe bi morala tožena stranka na podlagi prvega odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Organ, ki v zadevi odloča, namreč svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranki ni bila dana možnost, da se o njih izjavi, razen v primerih, določenih z zakonom (drugi odstavek 9. člena ZUP). Stranka pa se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.

9. Namen organa za BPP mora biti ugotovitev resničnega dejanskega stanja prosilcev BPP in ugotovitev, ali so dejansko upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Tudi načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP, h kateremu je zavezan organ za BPP, mu nalaga dolžnost, da v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

10. Ker je tožnica v prošnji za dodelitev BPP zatrjevala okoliščine, ki bi lahko vplivale na odločitev tožene stranke, slednja pa jih zaradi postopkovnih kršitev pri odločanju ni upoštevala, je po presoji sodišča dejansko stanje glede za odločitev relevantnih dejstev v zadevi nepopolno ugotovljeno. Sodišče je zato na podlagi 2. točke in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovljenem postopku mora tožena stranka ob upoštevanju določil 8. in 9. člena ZUP ter v skladu s 17. in 18. členom ZUPJS, v povezavi z določbami 14. člena ZBPP, pravilno ugotovi materialni položaj tožnice, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega kriterija iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre pri odločanju o dodelitvi BPP. Razjasniti mora tudi dejansko stanje glede lastništva stanovanja, posameznega dela št. 9 v stavbi št. ... k.o. ..., glede zmožnosti razpolaganja tožnice z njim, in po potrebi tudi ostale okoliščine v zvezi s tožničinim materialnim položajem, nato pa ponovno odločiti o zadevi.