Jedro

Ogroženost je podana, če je otrok utrpel, ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.

Vsebinski kriterij za določitev (višine) začasne preživnine ni ustrezen življenjski standard, pač pa nujno preživljanje. Izkazati je torej treba verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (ne prispeva k preživljanju otroka) in da je nujno preživljanje otroka ogroženo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe z dne 21. 12. 2021 in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je uredilo stike med mld. A. A. in mld. B. B. ter njunima staršema C. C. in D. D., ki začasno potekajo tako, da otroka izmenjaje preživita teden dni pri vsakem izmed staršev, pri čemer lahko stiki med mld. A. A. in očetom potekajo tudi v drugačnih časovnih terminih, upoštevajoč želje mld. A. A. V primeru bolezni mld. otrok, nepredvidljivih obveznosti ali sprememb režima stikov sta se starša dolžna o spremembi obvestiti najkasneje dan pred predvidenim stikom oziroma ko izvesta za razlog spremembe; stiki med otrokoma in staršema v času krajših šolskih počitnic potekajo na način, da otroka počitnice preživita izmenjaje pri vsakem izmed staršev, med poletnimi počitnicami pa tako, da pri vsakem izmed staršev preživita enako časa (I. točka izreka). Predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo in glede določitve preživnine, je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Udeležencema je še naložilo, da sta se dolžna vključiti v ustrezen program strokovne pomoči, namenjene izboljšanju starševskega odnosa in starševske komunikacije (III. točka izreka). Za primer kršitve obveznosti začasne odredbe je sodišče kršitelju izreklo denarno kazen v višini 300 EUR, ki jo bo izterjalo po uradni dolžnosti; začasna odredba začne veljati z dnem izdaje in velja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča, pravno sredstvo zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. do VI. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, laično in brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da se je njen materialni položaj močno spremenil od prve oddaje vloge. Obširno pojasnjuje svoj slab materialni položaj, ki je nastal, ko je v oktobru kupila stanovanje na naslovu ... s pomočjo prodaje apartmaja na Hrvaškem. Trenutna anuiteta kredita za stanovanje znaša 599,02 EUR, v mesecu oktobru in novembru 2021 je morala kupiti tudi pohištvo za oba otroka. Pojasnjuje višino mesečnih stroškov stanovanja (upravnik in GEN-I), pri čemer bodo v mesecu aprilu 2022 ti stroški višji, ker bo upravnik upošteval tudi oba mladoletna otroka. Za otroka je v mesecu februarju 2022 plačala tudi slike za nove dokumente in izdelavo nove osebne izkaznice ter potnega lista. Trenutni stroški za stanovanje ter kredit za nepremičnino znašajo cca 900 EUR. Mesečna plača predlagateljice v zadnjih šestih mesecih znaša 1.231,60 EUR. Poleg plače prejema tudi otroški dodatek, ki ga nameni otrokoma. Slabši materialni položaj predlagateljica utemeljuje tudi z dejstvom, da plačuje vse položnice za prehrano. Ocena šolske prehrane na mesec je 81,90 EUR. A. A. na kosilo v šoli ni prijavljena, zato ji predlagateljica da 50 EUR na mesec, da si sama kupi malico ali si skuha. Predlagateljica plačuje vse dodatne dejavnosti v okviru šole, plača šolske delovne zneske in potrebščine, vse obšolske dejavnosti za oba otroka pa plačuje nasprotni udeleženec. Stroški za nakup prehrane se gibljejo okrog 300 do 400 EUR, za otroka porabi najmanj 200 EUR na mesec. Poleg tega porabi za nakup goriva še 150 EUR mesečno, saj od prebivališča do šole ni direktne povezave ali organiziranega šolskega prevoza in predlagateljica otroka vozi v šolo z osebnim avtomobilom, ki ga uporablja tudi za prevoz na obšolske dejavnosti. Predlagateljica prikazuje vse stroške v tabeli ter predlaga, da se nasprotnemu udeležencu naloži plačilo preživnine minimalno 250 EUR za otroka na mesec (za prehrano in stroške stanovanja).

3. Sodišče prve stopnje je sodišču druge stopnje kot dopolnitev pritožbe predložilo vlogo predlagateljice - dopolnitev sklepa II N 1097/2021, ki je bila oddana priporočeno po pošti 25. 3. 2022, torej že po izteku roka za pritožbo zoper izpodbijani sklep (ta se je iztekel 21. 3. 2022). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da navedena vloga po vsebini ne predstavlja pritožbe, saj predlagateljica v njej pojasnjuje okoliščine, nastale po izdaji izpodbijanega sklepa, zato navedene vloge ni zavrglo kot prepozne, ampak jo bo moralo v nadaljevanju obravnavati sodišče prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz vsebine pritožbe, predlagateljica izpodbija del odločitve v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, in sicer odločitev sodišča prve stopnje, da se njen predlog za izdajo začasne odredbe glede določitve preživnine zavrne. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo pravno podlago za izdajo začasne odredbe kot ukrepa za varstvo koristi otroka. Začasne odredbe se izdajo pod pogoji, ki jih določa Družinski zakonik (DZ), po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Ukrep za varstvo koristi otroka sodišče izreče, če ugotovi, da je otrok ogrožen (197. člen DZ). Ogroženost pa je podana, če je otrok utrpel, ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki je torej ogroženost otroka. Gre za situacije, ko bi lahko opustitev takojšnjega varstva bistveno posegla ali ogrozila otrokove pravice in bi lahko zaradi te opustitve otroku nastala nenadomestljiva škoda. Le v teh izjemnih primerih ni mogoče čakati na končno odločitev in mora sodišče otrokov položaj oziroma njegove pravice zavarovati z začasno odredbo.1 Vsebinski kriterij za določitev (višine) začasne preživnine tako ni ustrezen življenjski standard, pač pa nujno preživljanje. Izkazati je torej treba verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (ne prispeva k preživljanju otroka) in da je nujno preživljanje otroka ogroženo.2

6. Tudi po oceni sodišča druge stopnje v konkretnem primeru ne gre za tak izjemen primer, ko ni mogoče čakati na končno odločitev sodišča glede preživnine. Predlagateljica je v predlogu za izdajo začasne odredbe opredelila le mesečne stroške preživljanja mld. otrok, okvirno 798 EUR mesečno na otroka, in nujnih stroškov otrok ni specificirala. Sodišče prve stopnje je glede na njene navedbe in specifikacijo posameznih stroškov utemeljeno kot nujne stroške upoštevalo (le) splošno priznane stroške prehrane v višini 100 EUR mesečno, 30 EUR za oblačila in obutev ter 200 EUR za stroške najemnine in stanovanja, ki jih predlagateljica ni podrobneje specificirala, je pa v predlogu navedla, da mesečna najemnina znaša približno 580 EUR, zavrnilo pa je stroške za tabore in zimovanje ter interesne dejavnosti. Stroške nujnega preživljanja je ocenilo na približno 330 EUR mesečno za vsakega otroka. Ob dejstvu, da je predlagateljica zaposlena in prejema mesečno plača v višini približno 1.300 EUR (kot je sama navajala v predlogu), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predlagateljica glede zahtevka za začasno določitev preživnine ni uspela izkazati eksistencialne ogroženosti mld. otrok kot temeljne predpostavke za izdajo začasne odredbe. Poleg tega je sodišče določilo, da bo vsak od staršev približno enako časa preživel z otrokoma, kar pomeni, da je skrb za njuno preživljanje tudi na očetu.

7. Kot je bilo navedeno, predlagateljica svoj slab materialni položaj utemeljuje z dejstvom, da je v oktobru 2021 kupila stanovanje, za katerega znaša mesečna anuiteta kredita 599,02 EUR, kar izkazuje s prilogami. Gre za znesek, ki je približno enak znesku, ki ga je sodišče upoštevalo kot strošek najemnine, ki ga je predlagateljica navajala v predlogu za izdajo začasne odredbe (čeprav je očitno stanovanje kupila že pred tem predlogom). Tudi višino plače (1.300 EUR) je v predlogu navedla sama predlagateljica. Iz zadnjih (pritožbi priloženih) plačilnih list za predlagateljico izhaja sicer nekoliko nižja plača,3 vendar, kot navaja, predlagateljica prejema tudi otroški dodatek v višini 106.60 EUR , ki je namenjen otrokoma, in predhodno pri presoji ogroženosti otrok ni bil upoštevan.

8. Predlagateljica nadalje pojasnjuje stroške, ki ji nastajajo, in v pritožbi napravi svoj izračun obveznosti, prikazan s tabelo, vendar v njej niso opredeljeni (le) nujni stroški preživljanja oziroma ne gre za opredelitev nujnih stroškov. Posebej npr. opozarja na stroške goriva za osebni avtomobil, ki ga uporablja za prevoz otrok. Navaja, da od prebivališča do šole ni direktne povezave oziroma organiziranega šolskega avtobusa, zato otroka vozi z avtom. Ne navaja pa, da javnega prevoza ni.

9. Predlagateljica ob svojem izračunu predlaga, da se (začasno) določi plačilo preživnine minimalno 250 EUR na otroka na mesec, za prehrano in stroške stanovanja, vendar zanemari, da bo vsak od staršev približno enako časa preživel z otrokoma. Oče že sedaj skrbi za oba otroka v času, ko se nahajata pri njemu (kar je polovico časa). Kot navaja predlagateljica, pa plačuje oče tudi vse obšolske dejavnosti za oba otroka. Upoštevaje navedene okoliščine in dejstvo, da predlagateljica tudi v pritožbi ni podala konkretnih oziroma relevantnih trditev o ogroženosti otrok, saj ni ustrezno pojasnila nujnih (eksistenčnih) potreb otrok, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe glede določitve preživnine pravilna.

10. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

1 Glej npr. sklep VSL IV Cp 1986/2019. 2 Npr. sklep VSL IV Cp 1688/2018 z dne 19. 9. 2018. 3 Plača znaša dobrih 1200 EUR.