Jedro

Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker ta sklep predstavlja odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.

Okoliščina, da je po izdaji tega sklepa prišlo do prodaje zadevnih nepremičnin v stečajnem postopku in s tem do spremembe lastnika oziroma razlastitvenega zavezanca, ni pravno relevantna, saj uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi nepremičnine, ki so predmet razlastitve, ne izključuje njene dopustnosti.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom sklenila, da se v zemljiški knjigi v korist razlastitvene upravičenke Mestne občine Ljubljana vpiše zaznamba razlastitvenega postopka na nepremičnini parc. št. 345/5 – del v približni izmeri 1.542 m2 (ta del po dokončni odločbi Geodetske uprave RS, Območna enota Ljubljana, o evidentiranju urejene meje in parcelacije, št. 02112-2369/2019-13 z dne 11. 9. 2020, predstavljajo parcele št. 345/35, 345/37 in 345/38), k. o. ..., na nepremičnini parc. št. 345/17 – del v približni izmeri 245 m2 (ta del po dokončni odločbi Geodetske uprave RS, Območna enota Ljubljana, o evidentiranju urejene meje in parcelacije, št. 02112-2369/2019-13 z dne 11. 9. 2020, predstavlja parcela št. 345/43), k. o. ... in na nepremičnini parc. št. 345/18 – del v približni izmeri 720 m2 (ta del po dokončni odločbi Geodetske uprave RS, Območna enota Ljubljana, o evidentiranju urejene meje in parcelacije, št. 02112-2369/2019-13 z dne 11. 9. 2020, predstavlja parcela št. 345/41), k. o. ..., vse v lasti tožnice kot razlastitvene zavezanke do celote (1/1) (1. točka izreka). Dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, ni dopusten promet z nepremičninami iz 1. točke izreka tega sklepa ali njihovo bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastitveni upravičenki oziroma prodaja tretji osebi, če se razlastitvena upravičenka s tem strinja; pravni posel, sklenjen v nasprotju z navedenim, je ničen (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je razlastitvena upravičenka Mestna občina Ljubljana, ki v tem upravnem sporu nastopa kot stranka z interesom, dne 11. 1. 2019 pri toženki vložila zahtevo za razlastitev na zemljiščih parc. št. 345/5, 345/17 in 345/18, vse k. o. ... in vse v lasti razlastitvene zavezanke, družbe A. d. o. o. - v stečaju, za izgradnjo podaljška. Toženka je dne 28. 1. 2019 izdala sklep št. 352-19/2019-3 o uvedbi razlastitvenega postopka. Navedene nepremičnine so bile v stečajnem postopku prodane, nato je bila v zemljiškoknjižnem postopku izbrisana zaznamba razlastitvenega postopka. Kot novi lastnik navedenih nepremičnin je bila v zemljiško knjigo vpisana tožnica. Dne 16. 5. 2022 je toženka prejela obvestilo razlastitvene upravičenke, da je skušala s tožnico kot novo lastnico skleniti pogodbo o odkupu namesto nepremičnin, vendar pri tem ni bila uspešna. Toženka je ugotovila, da je zahteva za razlastitev zoper novega lastnika popolna, zato je odločila tako, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa.

3. Tožnica se s sklepom toženke ne strinja in zoper njega vlaga tožbo. V njej v bistvenem navaja, da je prisilno postala stranka razlastitvenega postopka, pri tem pa ji ni bila dana možnost, da se opredeli glede svojega vstopa v postopek. Predmetne nepremičnine je kupila v stečajnem postopku, pri čemer je bila ob tem skladno s pravili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) pri njih vknjižena lastninska pravica tožnice in izbrisana zaznamba razlastitvenega postopka. Toženka je dne 29. 7. 2019 takratni lastnici nepremičnin, družbi A., izdala odločbo, s katero je razlastitveni upravičenki dovolila izvedbo postopka parcelacije zadevnih nepremičnin in odločila, da bo z razlastitvenim postopkom nadaljevala po prejemu obvestila razlastitvene upravičenke o pravnomočni odločbi Geodetske uprave RS o evidentiranju takšne parcelacije. Navedena odločba še ni pravnomočna, saj je zoper njo tožnica vložila tožbo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep je zato za tožnico popolno presenečenje, saj je pričakovala, da se bo o možnosti nadaljevanja razlastitvenega postopka zoper njo lahko izjasnila, ko bo pravnomočno končan postopek pred Geodetsko upravo RS. Poudarja, da v razlastitveni postopek ne želi vstopiti, saj ga ne želi prevzeti v zatečenem stanju. To bi ji namreč odvzelo možnost izjave glede zahteve za razlastitev in možnost izpodbijati odločbo o pripravljalnih delih. Zahteve za razlastitev ne pozna, zato se ni mogla do nje opredeliti. Nadalje navaja, da se razlastitvena upravičenka v svojem predlogu za nadaljevanje postopka neutemeljeno sklicuje na četrti odstavek 195. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) ter na prvi in drugi odstavek 50. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj te določbe urejajo drugačne pravne situacije, kot so nastale v konkretni zadevi. Opozarja, da ji ni bila dana ponudba z enako vsebino, kot jo je prejela družba A., zato se razlastitveni postopek ne bi smel nadaljevati na podlagi sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka, ki je bil izdan družbi A. Med obema ponudbama namreč obstaja razhajanje glede površine nepremičnin, ki jih želi razlastitvena upravičenka razlastiti, in posledično tudi glede cene. Navaja tudi, da je toženka z izpodbijanim sklepom odločila o zadevi iz sodne pristojnosti oziroma o zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, saj za takšno odločitev nima podlage v zakonu. Posledično izpodbijani sklep ni izvršljiv, saj sta podlaga za vpis zaznambe razlastitvenega postopka obvestilo in sklep upravnega organa, s katerim ta odloči, da se uvede razlastitveni postopek. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov tega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise v zadevi.

5. Stranka z interesom Mestna občina Ljubljana v odgovoru na tožbo primarno navaja, da izpodbijani sklep ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z njim toženka še ni odločila o utemeljenosti zahteve za razlastitev, temveč je ugotavljala zgolj to, ali je zahteva za razlastitev formalno popolna, in naznanila zakonske posledice vložene popolne zahteve za razlastitev, ki jih določa že sam zakon (tj. zaznamba v zemljiški knjigi in prepoved prometa z zadevnimi nepremičninami). Izpodbijani sklep zato ne posega v lastninsko pravico tožnice. Stranka z interesom podredno ugovarja še, da je bila tožba vložena prezgodaj, saj drugostopenjski organ še ni odločil o pritožbi. Ugovarja tudi vsebinskim razlogom tožbe. Navaja, da je bila tožnica še pred nakupom zadevnih nepremičnin seznanjena o postopku razlastitve, kar izhaja iz prodajne pogodbe za zadevne nepremičnine, ki jo je sklenila z družbo A. Sklep na podlagi 200. člena ZUreP-2 se vedno izda takoj po prejemu popolne zahteve za razlastitev, še preden ima razlastitveni zavezanec možnost izjave v postopku. Nadalje navaja, da v konkretni zadevi ni obstajala pravna podlaga za izbris zaznambe o postopku razlastitve v primeru prodaje nepremičnin v stečajnem postopku, zato je morala toženka poskrbeti, da se zaznamba ponovno vpiše v zemljiško knjigo. Ne držijo navedbe tožnice, da izpodbijanega sklepa ni mogoče izvršiti, saj je Okrajno sodišče v Kočevju kot pristojno zemljiškoknjižno sodišče na njegovi podlagi že izdalo sklep, s katerim je dovolilo vpis zaznambe postopka razlastitve na zadevnih nepremičninah.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba ni dovoljena.

7. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

8. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Drugi odstavek istega člena opredeljuje upravni akt kot upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

9. Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je toženka na podlagi zahteve za razlastitev in sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka sklenila, da se v zemljiški knjigi vpiše zaznamba začetka razlastitvenega postopka na nepremičninah parc. št. 345/5 (ta del po dokončni odločbi Geodetske uprave RS, Območna enota Ljubljana, o evidentiranju urejene meje in parcelacije, št. 02112-2369/2019-13 z dne 11. 9. 2020, predstavljajo parcele št. 345/35, 345/37 in 345/38), parc. št. 345/17 (ta del po dokončni odločbi Geodetske uprave RS, Območna enota Ljubljana, o evidentiranju urejene meje in parcelacije, št. 02112-2369/2019-13 z dne 11. 9. 2020, predstavlja parcela št. 345/43), in na parc. št. 345/18 (ta del po dokončni odločbi Geodetske uprave RS, Območna enota Ljubljana, o evidentiranju urejene meje in parcelacije, št. 02112-2369/2019-13 z dne 11. 9. 2020, predstavlja parcela št. 345/41), vse k. o. ... in vse v lasti tožnice do celote.

10. Prvi odstavek 200. člena ZUreP-2 določa, da upravni organ po prejemu popolne zahteve za razlastitev s sklepom odloči o uvedbi razlastitvenega postopka. Zoper ta sklep ni pritožbe. Upravni organ pošlje sklep o uvedbi razlastitvenega postopka sodišču, ki v skladu z ZZK-1 odloči o zaznambi razlastitvenega postopka. Dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, ni dopusten promet z nepremičnino, ki je predmet razlastitve, ali njeno bistveno spreminjanje, brez soglasja razlastitvenega upravičenca. Pravni posel, sklenjen v nasprotju s to določbo, je ničen.

11. Sodišče uvodoma poudarja, da sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker ta sklep predstavlja odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva.1 Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.

12. Na drugačno odločitev sodišča ne vpliva niti okoliščina, da izpodbijani sklep v izreku vsebuje zgolj odločitev, da se v zemljiški knjigi zaznamuje uvedba razlastitvenega postopka za zadevne nepremičnine, ki prepoveduje promet z njimi ali njihovo bistveno spreminjanje brez soglasja razlastitvene upravičenke, ne vsebuje pa tudi odločitve o začetku razlastitvenega postopka. Toženka je namreč v konkretni zadevi o uvedbi razlastitvenega postopka odločila že s sklepom z dne 28. 1. 2019, ko je bila razlastitvena zavezanka še družba A. Okoliščina, da je po izdaji tega sklepa prišlo do prodaje zadevnih nepremičnin v stečajnem postopku in s tem do spremembe lastnika oziroma razlastitvenega zavezanca, ni pravno relevantna, saj uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi nepremičnine, ki so predmet razlastitve, ne izključuje njene dopustnosti.2 To posledično pomeni, da prodaja zadevnih nepremičnin tožnici v stečajnem postopku ni vplivala na tek uvedenega razlastitvenega postopka, zato izdaja novega sklepa o njegovi uvedbi ni bila potrebna.

13. Izpodbijani sklep je bil izdan v posledici dejstva, da je pristojno zemljiškoknjižno sodišče izbrisalo zaznambo uvedbe razlastitvenega postopka po prodaji zadevnih nepremičnin tožnici v stečajnem postopku. Iz 89. člena ZZK-1, ki se v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZZK-1 smiselno uporablja tudi v primeru odločanja o vpisih na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu, izhaja, da se v primeru takšne prodaje iz zemljiške knjige izbriše zaznamba stečaja (1. točka drugega odstavka 89. člena ZZK-1), zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma drugih stvarnih pravic, razen stvarne služnosti (3. točka tretjega odstavka 89. člena ZZK-1), zaznamba spora o pridobitvi pravice (4. točka tretjega odstavka 89. člena ZZK-1) ter zaznamba izrednega pravnega sredstva (5. točka tretjega odstavka 89. člena ZZK-1). Sodišče tako ugotavlja, da je zemljiškoknjižno sodišče v konkretni zadevi po prejemu pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča o izročitvi zadevnih nepremičnin tožnici iz zemljiške knjige neutemeljeno izbrisalo zaznambo uvedbe razlastitvenega postopka. Toženka je zato z izdajo izpodbijanega sklepa zagotovila ustrezno podlago za ponovni vpis zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka, saj ta še ni bil končan.

14. Kljub navedenemu pa izrek izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na zaznambo uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi, s prepovedjo prometa z nepremičninami ali njihovega bistvenega spreminjanja brez soglasja razlastitvene upravičenke, (zgolj) naznanja nadaljnje posledice izdaje sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka, ki jih določa že sam zakon. V skladu z sodno prakso zato ne gre za odločitev upravnega organa v okviru danih pooblastil, s tem pa tudi ne za njegovo oblastveno odločitev o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega in drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ki bi lahko bila predmet izpodbijanja s tožbo v upravnem sporu.3

15. Ker glede na obrazloženo izpodbijani sklep ni (upravni) akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

16. Sodišče se do preostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj je tožbo zavrglo že iz procesnega razloga. Iz istih razlogov, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo dokazov.

**K II. točki izreka:**

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Smiselno enako je glede sklepa o uvedbi postopka razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice, izdanega na podlagi osmega odstavka 473. člena Energetskega zakona (EZ-1), odločilo Vrhovno sodišče RS s sklepom I Up 199/2017 z dne 24. 5. 2019. Glej tudi sklep Upravnega sodišča RS I U 2424/2018-5 z dne 10. 1. 2019 in I U 465/2020-6 z dne 16. 6. 2020. 2 Sklep Upravnega sodišča RS I U 1478/2017-12 z dne 24. 7. 2017. 3 Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 199/2017 z dne 18. 10. 2017.