Up-84/03

24. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 708/2002 z dne 14. 1. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. In 16/01 z dne 10. 10. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Okrajno sodišče v Kopru je v izvršilnem postopku v izreku navedenega sklepa naložilo ustavnemu pritožniku, da mora kot dolžnik povrniti upnikoma stroške, ki so nastali zaradi odstranitve zidu po tretji osebi, kar bi sicer na podlagi pravnomočnega sklepa istega sodišča moral izvršiti sam. Višje sodišče v Kopru je njegovo pritožbo zoper ta sklep zavrnilo.

Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitve pravic iz 14., 15., 22. in 34. člena Ustave. Zatrjevane kršitve pa utemeljuje predvsem z navedbami, da račun tretje osebe, ki je odstranitev zidu izvršila, ne vsebuje elementov iz Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/99 in nasl. - ZDDV), ki bi potrjevali, da se račun nanaša na odstranitev spornega zidu. Zatrjuje, da predračuna, na katerega se sklicuje sodišče, ni prejel. Navaja tudi, da so pri izdaji izpodbijanega sklepa Višjega sodišča v Kopru sodelovali sodniki, ki so bili udeleženi pri sojenju v motenjski pravdi, iz katerega izvira njegova obveznost odstranitve zidu. Pritožnik zatrjuje, da zid ni bil odstranjen tistega dne, kot je to označeno na računu.

B.

V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožnik v ustavni pritožbi sicer zatrjuje kršitev številnih določb Ustave, vendar zatrjevanih kršitev z ničimer ne izkaže. Njegove navedbe, ki se nanašajo na vprašanje pravilnosti računa ter na datum in obseg po tretji osebi opravljenega dela, predstavljajo zatrjevanje napačne uporabe prava ter napačne ugotovitve dejanskega stanja. V to se Ustavno sodišče glede na svojo pristojnost ne more spuščati.

Z vidika morebitne kršitve ustavnih pravic bi lahko bilo relevantno le pritožnikovo zatrjevanje, da so pri odločanju na drugi stopnji sodelovali sodniki, ki so sicer bili udeleženi pri odločanju v motenjski pravdi, in naj bi zato bili pristranski.

Ustava namreč v 23. členu med drugim zagotavlja pravico do nepristranskega sojenja. Dejstvo, da je sodnik sodeloval najprej v pravdi zaradi motenja posesti, kasneje pa v izvršilnem postopku, ki sledi taki pravdi, samo po sebi ne more biti utemeljen razlog za trditev o pristranskosti, saj gre za dva različna postopka. Ker pritožnik drugih razlogov ne navaja, po presoji Ustavnega sodišča ni podana kršitev pravice iz 23. člena Ustave.

Ker pritožniku z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča.

Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger