Jedro

Vpis dolžnikove lastninske pravice po četrtem odstavku 168. člena ZIZ opravi zemljiškoknjižno sodišče. Zgolj obstoj izvirnika listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, in sklicevanje na zbirko listin ne zadostuje za vknjižbo po četrtem odstavku 168. člena ZIZ. V položaju, ko takšna listina sicer obstaja, je pa upnik nima, je 168. člen ZIZ pravna podlaga za tožbo, s katero upnik zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika (peti odstavek navedenega člena).

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 8. 6. 2006 prejelo obvestilo po prvem odstavku 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 in naslednji, v nadaljevanju: ZZK-1) s priloženim sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju z dne 18. 4. 2006, opr. št. In 2006/00134. Odločilo je, da se zaznamba tega sklepa ne opravi, saj dolžnik T. P. s.p., ..., v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka ni bil (so)lastnik nepremičnine, na katero je (bila) dovoljena izvršba, to je parc. št. 357/16, vpisana v vl. št. ... k.o. ...

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo upnika B., d.o.o., ...., in potrdilo prvostopenjski sklep.

Proti sklepoma sodišč prve in druge stopnje je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju: državno tožilstvo) vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju: zahteva), in sicer zato, ker nižji sodišči nista uporabili četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 in naslednji, v nadaljevanju: ZIZ), zaradi česar sta nepravilno uporabili tudi 2. in 3. točko prvega odstavka 148. člena v zvezi z 9. členom ZZK-1, vse v njihovi procesni in materialnopravni vsebini. Predlaga, naj Vrhovno sodišče sklepa nižjih sodišč spremeni tako, da se v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti vpiše dolžnikova (so)lastninska pravica na obravnavani nepremičnini in pri njej opravi zaznamba sklepa o izvršbi. Poudarja, da zahtevo vlaga zaradi pridobitve stališča o tem, ali je zemljiškoknjižno sodišče ob prejemu obvestila po 86. členu ZZK-1 dolžno po uradni dolžnosti opraviti vpis lastninske pravice na dolžnika, če je lastninska pravica vpisana na nekoga drugega, upnik pa je predložil oziroma izkazal obstoj listine, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji in četrti odstavek 168. člena ZIZ). Čeprav ZIZ izrecno ne opredeljuje sodišča, ki naj opravi vpis dolžnikove lastninske pravice po uradni dolžnosti, iz splošnih določb relevantnih zakonov (2. člen ZZK-1 in 1. člen ZIZ) ter tam določene razmejitve pristojnosti izhaja, da takšen vpis opravi zemljiškoknjižno sodišče. Zahteva opozarja, da po podatkih zemljiške knjige dolžnik v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka res ni bil lastnik obravnavane nepremičnine, vendar je iz zemljiškoknjižnih spisov Dn. št. 945/2006 in Dn. št. 4128/2006 razvidno, da je zemljiška knjiga že od 10. 2. 2006 dalje v zbirki listin hranila originalno prodajno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom, ki jo je 4. 7. 2001 sklenil dolžnik kot kupec z E. Š. kot prodajalko in katera predstavlja skupaj s pobotnico o plačani kupnini podlago za vpis lastninske pravice na dolžnika. Do tega vpisa pa ni prišlo, ker je dolžnik s prodajno pogodbo z dne 23. 12. 2005 obravnavano nepremičnino prodal D. B. in N. B. G., ki sta po po začetku konkretnega postopka (19. 6. 2006) pod Dn. št. 4128/2006 uspešno predlagala vknjižbo njune lastninske pravice. V trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka zaznambe izvršbe (8. 6. 2006) je bil torej vpis dolžnikove lastninske pravice utemeljen in dovoljen na podlagi prodajne pogodbe z dne 4.7.2001, kar je upnik s sklicevanjem na izvirnik te pogodbe v hrambi zemljiške knjige tudi izkazal. Določba četrtega odstavka 168. člena ZIZ je zaradi dovoljene izvršbe na nepremičnino ob obstoju primerne listine narekovala zemljiškoknjižnemu sodišču vknjižbo dolžnikove lastninske pravice po uradni dolžnosti in posledično zaznambo sklepa o izvršbi.

Po določbi 375. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji; v nadaljevanju: ZPP), drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 in naslednji, v nadaljevanju: ZNP) je bila zahteva vročena udeležencem; upnik je nanjo odgovoril in poudaril, da se z njo v celoti strinja.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se sodišče omeji samo na preizkus kršitev, ki jih državno tožilstvo izrecno uveljavlja (primerjaj prvi odstavek 391. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP). Polje preizkusa je zato v konkretnem primeru omejeno izključno na vprašanje pravilne uporabe četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ. Zemljiško knjigo vodi zemljiškoknjižno sodišče, in sicer s tem, da odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin (2. člen ZZK-1). Pritrditi je zato treba zahtevi, da vpis dolžnikove lastninske pravice po četrtem odstavku 168. člena ZIZ - če so seveda izpolnjeni vsi zakonski pogoji - opravi zemljiškoknjižno sodišče. Zemljiškoknjižno sodišče začne postopek (in odloča o vpisih) praviloma na podlagi predloga za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon (125. člen ZZK-1). Posebej je treba poudariti, da mora zemljiškoknjižno sodišče tudi v postopku, v katerem o vpisu odloča po uradni dolžnosti, upoštevati načelo formalnosti postopka (124. člen ZZK-1), to je odločati o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis(1), in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (primerjaj tudi 4. točko prvega odstavka 146. člena ZZK-1 v zvezi s četrtim odstavkom istega člena). Zaradi tega posebnega dokaznega pravila, ki ga obsega omenjeno načelo, morajo biti zemljiškoknjižnemu predlogu priložene listine, ki so podlaga za vpis, pri čemer morajo biti takšne zasebne listine priložene v izvirniku (primerjaj prvi in drugi odstavek 142. člena ZZK-1). Če pa gre za vknjižbo na podlagi listine, ki je v izvirniku (oziroma v ustreznem odpravku ali v overjenem prepisu) že vložena v zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča, ki naj opravi vpis, zadošča predložitev prepisa te listine in navedba oznake zbirke listin, pod katero je vložen izvirnik (primerjaj prvi odstavek 143. člena ZZK-1). Zgolj obstoj izvirnika listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, in sklicevanje na zbirko listin torej ne zadostuje za vknjižbo po četrtem odstavku 168. člena ZIZ, kakor zmotno meni državno tožilstvo. V položaju, ko takšna listina sicer obstaja, je pa upnik nima, je 168. člen ZIZ pravna podlaga za tožbo, s katero upnik zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika (peti odstavek navedenega člena)(2).

Ker razlogi, zaradi katerih je bila zahteva vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP, drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP).

.Op. št. (1): To so listine, ki dokazujejo pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom; smiselno enako pravilo velja tudi za dokazovanje pravnih dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (primerjaj 29. člen ZZK-1). Op. št. (2): Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS z dne 29. 8. 2002, opr. št. II Ips 592/2001.