Jedro

Izvršitelj z dokončnostjo obračuna pridobi izvršilni naslov zoper upnika, na podlagi dokončnega obračuna pa se poplača iz izterjanega zneska.

Ustavitev izvršbe za opravljeno plačilo ne izključuje upnikove pravice do povrnitve stroškov, ki jih je plačal izvršitelju na podlagi prvega odstavka 38. člena ZIZ, za kar pa mora biti podlaga v pravnomočnem sklepu sodišča o dolžnikovi obveznosti povrniti te stroške.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu 1. točke izreka, ki se nanaša na ustavitev izvršbe preko 1.675,46 EUR, potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka ugovoru po izteku roka z dne 18. 3. 2013 delno ugodilo in ustavilo izvršbo za 13. 12. 2012 plačanih 2.000,00 EUR in 10. 1. 2013 plačanih 200,00 EUR, v 2. točki izreka pa je v preostalem delu ugovor po izteku roka zavrnilo.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil, izpodbija pa ga v 1. točki izreka v delu, v katerem je izvršba ustavljena preko zneska 1.675,46 EUR, ki je bil upniku nakazan. Uveljavlja, da sodišče svoje odločitve z navedenimi razlogi v sklepu ni obrazložilo. Sklicuje se na 97. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter 61. in 63. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Izvršitelj si je upravičeno obračunal stroške izvršbe in obdržal 530,28 EUR, upniku pa prenakazal 1.675,46 EUR, kar izhaja tudi iz obračuna z dne 17. 1. 2013. Zato odločitev o ustavitvi postopka za 13. 12. 2012 plačanih 2.000,00 EUR in 10. 1. 2013 plačanih 200,00 EUR ni pravilna, saj je upnik prejel le nakazilo v višini 1.675,46 EUR. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se postopek ustavi zgolj za navedeni prejeti znesek, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da so upnikove trditve o prejemu le 1.675,46 EUR za odločitev o ugovoru nepomembne. Med strankama ni sporno, da je dolžnik plačal terjatev skupaj v višini 2.200,00 EUR, tako da je v okviru oprave premičninske izvršbe izvršitelju nakazal 13. 12. 2012 znesek 2.000,00 EUR in 10. 1. 2013 znesek 200,00 EUR. Oba zneska sta bila nakazana kot delno plačilo upnikove terjatve, ne gre pa za njeno dokončno poplačilo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o vlogi dolžnika z dne 18. 3. 2013 kot o ugovoru po izteku roka in nobena od strank ne izpodbija utemeljenosti takšne presoje vloge, tako da že med strankama nesporno dejstvo, da je dolžnik izvršitelju nakazal dva gotovinska zneska za poplačilo upnikove terjatve, utemeljuje odločitev v 1. točki izreka sklepa.

Za pravilno razumevanje odločitve višje sodišče pojasnjuje, da je treba poleg določbe 97. člena ZIZ, ki opredeljuje poplačilo upnika v premičninski izvršbi, če je en sam upnik, upoštevati tudi določbe 38. in 38.c člena ZIZ. V skladu s prvim odstavkom 38. člena ZIZ izvršilne stroške, med katere sodijo tudi stroški izvršitelja (293. člen ZIZ), najprej plača upnik, v skladu s petim odstavkom istega člena pa mora dolžnik na upnikovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

Tako je moral upnik najprej plačati stroške izvršitelja v skladu z obračunom plačila za delo in stroškov (znesek 530,28 EUR, ki ga je zadržal izvršitelj od zneska dolžnikovega plačila), na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ pa je lahko od dolžnika zahteval povrnitev le teh. Dolžnika je namreč mogoče obremeniti za plačilo stroškov šele, ko o upnikovi zahtevi odloči sodišče. V 38.c členu ZIZ, ki opredeljuje obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja, je opredeljeno razmerje med izvršiteljem in upnikom. Izvršitelj namreč z dokončnostjo obračuna pridobi izvršilni naslov zoper upnika (drugi odstavek 38.c člena ZIZ), na podlagi dokončnega obračuna pa se poplača iz izterjanega zneska (tretji odstavek 38.c člena ZIZ). To v zvezi s poplačilom na podlagi prvega odstavka 97. člena ZIZ pomeni, da se iz odvzete gotovine poplača izvršitelj na podlagi dokončnega obračuna v zvezi s tretjim odstavkom 38.c člena istega zakona.

Glede na opisano ureditev, ko je dolžnik plačal del terjatve v skupni višini 2.200,00 EUR, torej ni podlage za ugoditev ugovoru po izteku roka le v obsegu, v kakršnem je bil upnik na podlagi 97. člena ZIZ dejansko poplačan. Ustavitev izvršbe za opravljeno plačilo pa ne izključuje upnikove pravice do povrnitve stroškov, ki jih je plačal izvršitelju na podlagi prvega odstavka 38. člena ZIZ, za kar pa mora biti podlaga v pravnomočnem sklepu sodišča o dolžnikovi obveznosti povrniti te stroške.

Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu 1. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.