Jedro

Ni utemeljen predlog za zavarovanje dokazov s takojšnjo izločitvijo listin in s predhodnim zaslišanjem stranke, če predlog ne vsebuje nobenih navedb in dokazov, ki bi utemeljevali bojazen, da bi bili ti dokazi kasneje uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V tej pravdni zadevi je tožeča stranka predlagala zavarovanje dokazov, prvostopno sodišče pa je z izpodbijanim sklepom z dne 4.11.1998 predlogu delno ugodilo, delno pa je predlog zavrnilo. Proti zavrnilnemu delu sklepa se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da so ugotovitve sodišča, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti obstoja utemeljene bojazni, da bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih kasneje ne bo mogoče izvesti in da tožeča stranka v vlogah nikjer ne omenja B.J., zmotne. Iz vseh vlog tožeče stranke izhaja, da je B.J. tretjetožena stranka. Zaradi tega tudi zanj velja enaka ugotovitev, kot izhaja iz obrazložitve sklepa za B.P.: kot nasprotna stranka ima interes, da bi dokaze uničil ali priredil. Za ansambel V.vodi B.J. knjigo, v katero vpisuje podatke o prilivih in številu neposredno prodanih kaset in CD na prireditvah, kjer ansambel igra, o vlaganjih članov ansambla v materialno opremo ansambla, o delitvi dobička od prodanih kaset oziroma od nastopov oziroma igranja. V knjigi se vpisujejo vsi stroški ansambla in zaslužki. V knjigi so navedeni zneski plačil avtorjem skladb, stroški plačil za besedila za skladbe in še vrsta drugih podatkov. Podatki iz te knjige izkazujejo "neuradne podatke", ki so zaradi sprotnega vpisovanja najbolj verodostojni, tožene stranke pa se vseh teh detajlov zagotovo ne bodo spomnile oziroma ne bodo "mogle" spomniti. Zagotovo je interes vseh toženih strank, da se tak njen dokaz na sodišču ne pojavi, saj do mnogih podatkov, ki so vpisani v knjigi, na drug način ni mogoče priti. Tožeča stranka je sodišču predlagala predčasno zaslišanje B.J. zaradi tega, da bi sodišču pojasnil način vpisovanja podatkov v knjigo, tako da bi sodišče lahko pravilneje okarakteriziralo verodostojnost vpisnih podatkov v knjigo, še preden bi se tretja tožena stranka o tem lahko posvetovala z ostalimi toženci. Tožeča stranka še zatrjuje, da o načinu in vsebini vpisovanja podatkov v knjigo ni prič, zato je razumljivo vztrajanje tožeče stranke za zavarovanje dokazov tudi z izročitvijo knjige ansambla s strani B.J. in njegovim predčasnim zaslišanjem. Pritožba ni utemeljena. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom delno zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov in sicer glede takojšnje izročitve določenih listin in glede predhodnega zaslišanja določenih oseb, kar je v izpodbijanem sklepu podrobno obrazložilo, tožeča stranka pa v pritožbi izpodbija le zavrnilni del sklepa, ki se nanaša na B.J. v zvezi z izročitvijo knjige, ki jo vodi za ansambel V. in glede njegovega zaslišanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavljani pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni podan in da so dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča ter materialnopravni zaključki pravilni. Podlaga za zavarovanje dokazov v tej zadevi je 171. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP, Ur. list RS št. 21/95) in 272. člen ZPP. Po navedenih določbah je predpostavka za ugoditev predlogu za zavarovanje dokazov, da tožnik izkaže obstoj utemeljene bojazni, da bodo dokazi o kršitvi avtorske pravice uničeni ali jih kasneje ne bo mogoče izvesti. Pritrditi je izpodbijanemu sklepu, da v zvezi s v pritožbi spornima dokazoma tožeča stranka v svojem predlogu za zavarovanje dokazov (in v popravi predloga) ni izkazala verjetnosti bojazni, da bosta ta dva dokaza uničena ali da ju kasneje ne bo mogoče izvesti. V zvezi s predlogom, da se od B.J. zahteva izročitev knjige, ki jo vodi za ansambel V. in vsebuje specifikacijo stroškov kot tudi prilivov, ki jih evidentira za ansambel V. (tč. 3 poprave predloga za dne 27.10.1998), je potrebno ugotoviti, da ne vsebuje nobenih dodatnih navedb, ki bi utemeljevali bojazen, da bo ta dokaz kasneje uničen ali ga kasneje ne bo mogoče izvesti. Ne v tožbi in ne v predlogu za zavarovanje dokazov knjiga, ki jo vodi B.J., ni nikjer omenjena, popravni predlog pa vsebuje zgolj navedbo dokaza, oziroma kratek opis knjige. Pravilen je torej zaključek izpodbijanega sklepa, da v zvezi s tem dokazom ni niti zatrjevan in ne izkazan obstoj predpostavke, ki je po 1. odstavku 171. člena ZASP oziroma po 1. odstavku 272. člena ZPP potrebna za zavarovanje tega dokaza. Ker je prvostopno sodišče odločalo o utemeljenosti predloga, kakršen je pač bil, je prepozno in s tem brezpredmetno pritožbeno podrobno navajanje okoliščin, ki kažejo na nujnost takojšnje izvedbe spornega dokaza. Vse zgoraj navedeno velja tudi za predlog za predčasno zaslišanje B.J.. Res je B.J. tretja tožena stranka, za katerega pa je v popravi predloga za zavarovanje dokazov prdlagano zaslišanje s pojasnilom, da je član ansambla V., ki za ansambel vodi "interno poslovno knjigo" o stroških in prilivih ansambla. Nobenih razlogov oziroma utemeljitev v smeri obstoja utemeljene bojazni o kasnejšem uničenju dokaza ali o nezmožnosti kasnejše izvedbe dokaza v zvezi s to stranko predlog za zavarovanje dokazov ne vsebuje, kar spet pomeni, da nujno potrebna predpostavka v zvezi s tem dokazom ni niti zatrjevana niti izkazana. Končno pa po 2. odstavku 272. člena ZPP v postopku za zavarovanje dokazov niti ni dovoljeno dokazovanje z zaslišanjem strank. Pritožba je zato tudi glede tega dokaza neutemeljena. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi izpodbijanega sklepa pravilni, pritožba pa neutemeljena. Ker ni bilo kršitev postopka, ki se upošteva po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 380. člena ZPP).