Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Spor o dovolitvi obnove postopka ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Revident zatrjevanih zelo hudih posledic ni izkazal niti ni konkretno navedel, zakaj so posledice, ki se jih navaja, zanj zelo hude, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahteva plačilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 35108-279/2006-37 RS z dne 25. 10. 2010. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila sklep Upravne enotes Maribor, št. 351-541/2006-58(7126) z dne 22. 10. 2010, in odločila, da se dovoli obnova postopka, končanega z revidentu izdanim gradbenima dovoljenjem, št. 351-1033/2005-15(7303) z dne 4. 1. 2006, v obsegu, da se kot stranski udeleženci v postopku zaslišijo predlagatelji obnove postopka, in da se zadrži izvršitev navedenega gradbenega dovoljenja z dne 4. 1. 2006. Prvostopenjski upravni organ je obravnavani predlog za obnovo postopka kot prepozno vložen, s prvostopenjskim sklepom zavrgel. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident z navedbo vrednosti spora 25.000,00 EUR uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v tem primeru ni izpolnjen, saj ne gre za spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost izražena v denarju (to je le tedaj, če gre za pravico do prejema določenega zneska v denarju ali vrednostnih papirjih oziroma za obveznost plačati določen znesek), temveč gre za spor o dovolitvi obnove postopka.

7. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ali gre za zelo hude posledice, je treba presojati v vsakem primeru posebej, saj gre za nedefiniran pravni standard. Zato mora revident ob upoštevanju pravila o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (na primer X Ips 201/2009) izkazati konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da „je v objekt veliko investiral, nato pa je moral zaradi obnove postopka odpustiti delavce, ki jih je pred tem že zaposlil, ker je računal, da bo z opravljanjem dejavnosti pričel v letu 2006, hkrati pa je moral bankam vračati kredite po visoki obrestni meri, kar mu je povzročilo nepopravljivo gospodarsko škodo“, konkretnih zelo hudih posledic ni izkazal. Zato zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. 9. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).