Jedro

V obravnavani zadevi je nesporno, da pred Okrajnim sodiščem v Kranju v zadevi N 128/2018 teče nepravdni postopek zaradi odvzema popolne poslovne sposobnosti tožnici. Tako je nedvomno izpolnjen dejanski stan iz 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, ki sodišče zavezuje k odreditvi prekinitve postopka.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V sklepu z dne 15. 5. 2019 je sodišče prve stopnje prekinilo predmetni pravdni postopek do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku zaradi odvzema popolne poslovne sposobnosti tožnici, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod opr. št. N 128/2018. V sklepu z dne 31. 5. 2019 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za zavarovanje dokazov z dne 17. 5. 2019 in ponovni predlog za zavarovanje dokazov z dne 28. 5. 2019. 2. Zoper oba sklepa vlaga pravočasno pritožbo tožnica. V pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2019 pritožnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Poudarja, da ni dementna. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede njene zdravstvene situacije ugotovilo zmotno in nepopolno. Opozarja na svojo starost in poudarja, da bi prekinitev pravdnega postopka pomenila, da ne bi mogla uveljavljati svoje ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva. Prekinitev predmetnega pravdnega postopka ni v interesu tožnice, ampak zgolj v interesu toženke. Sodišče bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa dati tožnici možnost izjave o predlogu. Ker pa tega ni storilo, je kršilo Ustavo RS in je zato treba odločitev razveljaviti že iz tega razloga. Sodišče bi moralo tožnico najprej zaslišati, šele nato pa odločiti, ali je s predmetnim postopkom smiselno nadaljevati ali ne. Izpostavlja sklep II Cp 2836/2015, v katerem je zavzeto stališče, da zaradi uvedbe postopka odvzema poslovne sposobnosti še ni podan dejanski stan za prekinitev pravdnega postopka.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

3. V pritožbi zoper sklep z dne 31. 5. 2019 pritožnica opozarja, da je utemeljen razlog za zavarovanje dokaza z njenim zaslišanjem že njena visoka starost. Glede tega argumenta se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP po 14. točki drugega odstavka 339. člena istega zakona. Dejansko stanje je bilo ugotovljeno zmotno in nepopolno, ker je sodišče presojalo le obstoj kakšne akutne bolezni oz. drugih zdravstvenih težav pri tožnici, spregledalo pa je njeno visoko starost, ki je že sama po sebi zadosten razlog za izvedbo zavarovanja predlaganega dokaza.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za zavarovanje dokaza z njenim zaslišanjem v celoti ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožbi sta bili vročeni toženki, ta pa je nanju podala odgovor. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. V sklepu z dne 15. 5. 2019 je sodišče prve stopnje svojo odločitev o prekinitvi pravdnega postopka do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku zaradi odvzema popolne poslovne sposobnosti tožnici, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod opr. št. N 128/2018, oprlo na 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP. V skladu s citirano določbo sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. V obravnavani zadevi je nesporno, da pred Okrajnim sodiščem v Kranju v zadevi N 128/2018 teče nepravdni postopek zaradi odvzema popolne poslovne sposobnosti tožnici. Tako je nedvomno izpolnjen dejanski stan iz 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, ki sodišče zavezuje k odreditvi prekinitve postopka. Pri tem so pritožbena zatrjevanja o tem, da tožnica ni dementna in da prekinitev pravdnega postopka ni v njenem interesu, povsem nepomembna. Bistveno je, da nepravdni postopek teče in da je sodišče v skladu s prej citirano zakonsko določbo zavezano k odreditvi prekinitve postopka. Odločba, ki jo izpostavlja pritožba, pa se nanaša na čas pred uveljavitvijo ZPP-E, ki je določil obligatorno prekinitev postopka v primerih začetka postopka za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki.

7. Ker pritožba ni utemeljena, jo je sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Glede na vse okoliščine je bil pravilno zavrnjen tudi tožničin predlog za zavarovanje dokazov z njenim zaslišanjem. Prvo sodišče je prepričljivo pojasnilo svojo odločitev in poudarilo, da tožnica ni izkazala obstoja konkretnega zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi bilo njeno življenje ogroženo. Dodaten argument predstavlja tudi iz zdravstvene dokumentacije izhajajoča ugotovitev, da je tožnica zgolj delno orientirana, in je torej pri njej podan upad kognitivnih sposobnosti. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da do razrešitve vprašanj glede tožničine pravdne sposobnosti njeno zaslišanje ni smiselno. Starost sama po sebi brez verjetnega izkaza slabšanja zdravstvenega stanja pa ni razlog za ugoditev tožničinemu predlogu.

9. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Pritožnica s pritožbama ni uspela, odgovora na pritožbo pa nista v bistvenem prispevala k sprejeti odločitvi, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.