Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
J. G. ni dedič po zapustniku, ker se je dedovanju odpovedal. Njegova izjava o odpovedi dedovanju učinkuje za nazaj, zato se šteje, da to (dedič) tudi nikoli ni bil.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zapustnikov nečak J. G., rojen 17. 2. 1945, stanujoč V. 40, M., ni dedič po pokojnem V. G..
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje začasni skrbnik zapuščine A. P., odvetnik v M.. Meni, da je odločitev sodišča preuranjena in zato materialnopravno napačna. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru namreč teče pravdni postopek zaradi neveljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kjer morajo po stališču sodne prakse kot stranke nujno nastopati vsi dediči. Pravdni postopek bo zato lahko tekel le, če bo v njem sodeloval tudi dedič J. G.. Njegovo izjavo o odpovedi dedovanju pa bo zapuščinsko sodišče lahko upoštevalo po zaključku pravde, in sicer v okviru razdelitve dediščine. Pritožbenemu sodišču tako predlaga, da izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Izpodbijani sklep je pravilen in brez pomanjkljivostih, ki mu jih očita pritožba.
5. Glede na pisno izjavo J. G. z dne 11. 11. 2013 (list. št. 106 spisa), da se odpoveduje pravici do dedovanja (133. člen ZD), je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da slednji ni dedič po zapustniku.
6. Zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče s takšno odločitvijo počakati do konca pravdnega postopka, ki teče glede (ne)veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, in sicer zato, ker morajo v postopku obvezno sodelovati vsi dediči. Spregleda namreč, da J. G. ni dedič po zapustniku, ker se je dedovanju odpovedal. Njegova izjava o odpovedi dedovanju učinkuje za nazaj, zato se šteje, da to (dedič) tudi nikoli ni bil. Vložena tožba torej ni ovira, da zapuščinsko sodišče takšnega sklepa ne bi moglo izdati in so pomisleki pritožbe, da brez njegove udeležbe pravdnega postopka ne bo mogoče voditi, odveč.
7. V pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan. Sodišče prve stopnje pri odločanju tudi ni zagrešilo procesnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 163. členom ZD).
8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).