Jedro

Če zapuščino predstavljajo obveznice (vrednostni papirji), so dediči upravičeni od skrbnika za poseben primer zahtevati izročitev svojega deleža iz prejetih pravic iz teh obveznic kot vrednostnih papirjev.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu prisodilnega dela in v odločitvi o stroških potrdi.

II. Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 10. 5. 2021 razsodilo: - pod točko I izreka, da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) dolžna tožečim strankam (v nadaljevanju: tožniki) izročiti zapuščino, skladno s pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ″D″ III D 2575/2013 z dne 17. 11. 2015, katero predstavlja odškodnina v obliki obveznic SOS 2E, tako, da v 15 dneh plača:

1. J. R. znesek 395,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

2. I. Ž. znesek 197,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

3. J. R. znesek 263,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

4. A. R. znesek 263,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

5. M. C. M. znesek 197,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

6. M. M. znesek 197,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

7. P. M. G. znesek 197,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

8. J.M. znesek 197,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

9. M. Š. znesek 395,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

10. J. R. znesek 395,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

11. J. R. znesek 197,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

12. I. R. znesek 197,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

13. L. S. znesek 395,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno opredeljenih zneskov in datumov dalje;

14. I. (J.) T. znesek 395,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno navedenih zneskov in datumov dalje;

15. J. T. znesek 395,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno navedenih zneskov in datumov dalje;

16. A. K.i znesek 395,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno navedenih zneskov in datumov dalje;

17. M. P. znesek 790,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno navedenih zneskov in datumov dalje;

18. M. R. znesek 395,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno navedenih zneskov in datumov dalje;

19. F.R.znesek 131,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno navedenih zneskov in datumov dalje;

20. J.R. znesek 131,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od določno navedenih zneskov in datumov dalje.

- pod točko II izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov za plačilo presežnih zakonskih zamudnih obresti; - pod točko III izreka odločilo, da je toženka dolžna tožnikom v 15-ih dneh povrniti 2.095,83 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamudnega plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Toženka je s pritožbo izpodbijala prisodilni del sodbe nad prisojenim skupnim zneskom 3.912,88 EUR in izrek o stroških. V pritožbi je uveljavljala pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V pritožbi je navajala, da temelj zahtevka tožnikov pritožbeno ni sporen. Napačen pa je izračun višine toženkine obveznosti, kot ga je opravilo sodišče prve stopnje. Izračun ne izhaja iz sklepa o dedovanju, ki je bil podlaga za izračun posameznih zneskov in iz ostale upoštevne listinske dokumentacije. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je upoštevni znesek za izračun znesek 31.993,33 EUR namesto 21.996,08 EUR, kolikor znaša 1/6 delež I. R. na toženki prvotno nakazanih 131.976,49 EUR. Odškodnina v znesku 31.993,33 EUR sicer predstavlja celotno prejeto odškodnino po denacionalizacijski odločbi, ki je bila izplačana v vseh 40 kuponih in ne samo v kuponih od 1 do 36. Ko je sodišče tožnikom priznalo najprej celotno po denacionalizacijski odločbi prisojeno odškodnino, k temu pa prištelo še celotne vrednosti kasnejših štirih kuponov, ki so bili izplačani za vse dediče, ne le za tožnike, pomeni to, da so dobili tožniki dvojno plačilo. Napačno je sodišče prve stopnje k takšnemu celokupnemu znesku prištelo še nadaljnji znesek od prodanih obveznic drugih dedičev, ki so s prodajo soglašali in ki jih je toženka prodala pred zapadlostjo 40. kupona. Ob tem je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da je toženka teh 1.400 0bveznic SOS 2E prodala brez soglasja dedičev. Za prodajo teh obveznic je imela soglasje tistih dedičev, katerim so te obveznice pripadale. Toženka tožnikom ni dolžna izročiti več, kot jim pripada. Zato pa je takšen izračun sodišča prve stopnje napačen. Toženka je v zvezi s svojimi takšnimi pritožbenimi očitki in trditvami pritožbi priložila tudi svoj izračun. Toženka pa je podredno izpodbijala tudi prisojene zakonske zamudne obresti in odločitev o stroških. V postopku je bilo nesporno, da je toženka v zapuščinskem postopku plačala celotno odmerjeno sodno takso v znesku 660,00 EUR in da so tožniki v tožbi navajali, da naj se ta toženki prizna in upošteva pri izračunu. Tega nespornega dejstva sodišče prve stopnje pri izračunu ni upoštevalo. Obrazložitev sodišča je napačna in protispisna, ker iz listinske dokumentacije, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, izhajajo drugačni zaključki.

3. Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožniki so v predmetnem postopku zahtevali od toženke, kot skrbnice za poseben primer v denacionalizacijskem postopku po N. R., izplačilo njihovih, iz pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 17. 11. 2015 izhajajočih dednih deležev na premoženju, ki je bilo R. vrnjeno in izročeno toženki kot skrbnici za poseben primer, s pravnomočno delno odločbo UE ... z dne 2. 9. 2014. To premoženje je bilo tudi predmet zapuščinskega postopka, v katerem je bil izdan sklep o dedovanju.

6. Sodišče prve stopnje je kot nesporno med pravdnimi strankami ugotovilo: - da je bilo s pravnomočno delno odločbo o denacionalizaciji z dne 2. 9. 2014 ... naloženo, da toženki, kot skrbnici za poseben primer, v korist upravičenke N.C. (rojene R.) izroči obveznice ... v skupni vrednosti 168.480,00 DEM oziroma 86.142,34 EUR, kot odškodnino za podržavljene nepremičnine; - da je bilo toženki na podlagi takšne pravnomočne odločbe izročeno 1.685 obveznic SOS 2E, v zvezi z njimi pa ji je bil (na podlagi amortizacijskega načrta, ki je določal izplačilo v 40 kuponih) izplačano 13. 11. 2014 kot vrednost zapadlih prvih 36 kuponov znesek 131.976,49 EUR, dne 1. 12. 2014 kot vrednost zapadlega 37. kupona znesek 6.108,13 EUR, dne 1. 6. 2015 kot vrednost zapadlega 38. kupona znesek 6.217,65 EUR, dne 1. 12. 2015 kot kot vrednost zapadlega 39. kupona znesek 6.327,17 EUR in dne 1. 6. 2016 kot vrednost zapadlega 40. kupona znesek 1.086,56 EUR, vendar pa se je to izplačilo nanašalo le na 285 obveznic. Toženka je namreč pred zapadlostjo (zadnjega) 40. obroka dne 18. 1. 2016 prodala 1.400 lotov obveznic SOS 2E, zanje pa prejela 5.197,46 EUR; - da je celotno premoženje iz pravnomočne delne denacionalizacijske odločbe, ki je bilo vrnjeno in izročeno toženki, torej 1.685 obveznic ... kot odškodnina za podržavljene nepremičnine v vrednosti 168,480,00 DEM, bilo predmet zapuščinskega postopka, vendar pa so tožniki s pravnomočnim sklepom o dedovanju kot dediči dedovali le tisti del zapuščine zapustnice, ki je predstavljal odškodnini v višini 62.573,51 DEM oziroma 31.993,33 EUR sorazmerni del; - da so višine dednih deležev posameznih tožnikov na tem delu podedovanega premoženja znašale od 2/864 do 12/864, skupaj za vse tožnike pa 93/864; Med pravdnimi strankami je bilo tudi nesporno (ker so tožniki izrecno zatrjevali, toženka pa temu ni nasprotovala), da znesek 62.573,51 DEM oz. 31.993,33 EUR odškodnine v primerjavi z zneskom 168.480,00 DEM oziroma 86.142,34 EUR, v nadomestilo katerega je bilo toženki izročeno 1.685 obveznic ... ustreza vrednosti izročenih 626 obveznice ...1 ter da so tudi tožniki sami v tožbi svojo upravičenost do dedovanja utemeljevali na tistem delu zapuščine, ki predstavlja odškodnino v obliki 626 obveznic SOS 2E.

7. Sodišče prve stopnje je pri izračunu posameznemu tožniku, glede na višino njegovega dednega deleža, pripadajočega zneska, izhajalo iz zneska 56.930,30 EUR, kolikor znaša seštevek 31.993,33 EUR in zneskov toženkinih prejetih izplačil za 37. 38., 39. in 40. kupon ter zneska, ki ga je toženka prejela od prodaje 1400 lotov obveznic.

8. Utemeljene so pritožbene trditve toženke o materialnopravni zmotnosti takšnega izračuna izhodiščne vrednosti. Kot izhaja iz nespornih dejstev, predmet zapuščine po pokojni R.i ni bila odškodnina kot denarni znesek, ampak glede na v delni denacionalizacijski odločbi določeno odškodnino v višini 168.480,00 DEM oziroma 86.142,34 EUR pravice iz 1.685 obveznic .... Glede na upoštevno preračunsko vrednost 62.573,51 DEM oziroma 31.993,33 EUR, katero so (skupaj z drugimi dediči) kot poseben del zapuščine podedovali tožniki, predstavljajo ta poseben del zapuščine pravice iz 626 obveznic SOS 2E (kot vrednostnih papirjev). Tožniki so tako upravičeni do izplačila v višini svojih dednih deležev le iz plačil, ki jih je toženka prejela v obsegu pravic iz 626 obveznic SOS 2E in ne iz vseh 1.685 obveznic. Toženka je iz naslova pravice od 1.685 obveznic SOS 2E prejela izplačilo 131.976,49 EUR (kot izplačilo prvih 36 kuponov ob njihovi zapadlosti), 6.108,13 EUR (kot izplačilo 37 kupona ob njegovi zapadlosti), 6.217,65 EUR (kot izplačilo 38 kupona ob njegovi zapadlosti) in 6.327,17 EUR (kot izplačilo 39 kupona ob njegovi zapadlosti). Glede na prodajo 1.400 lotov obveznic v času pred zapadlostjo 40. kupona, je kot izplačilo 40. (glede na amortizacijski načrt zadnjega) kupona v zvezi z ostalimi 285 obveznicami, prejela 1.086,56 EUR, za samo prodajo 1.400 lotov obveznic pa 5.197,46 EUR. Skupaj tako 156.913,46 EUR za 1.685 obveznic. Kar pomeni, da 626 obveznicam sorazmeren del tega prejetega zneska, od katerega bi bili tožniki v višini svojih dednih deležev upravičeni do plačila, znaša 58.295,45 EUR. Ob tem pa glede na zahtevek tožnikov ni važno, ali je bila toženkina prodaja 1.400 lotov obveznic opravljena s soglasjem tožnikov ali ne. Pritožbeni očitki toženke o napačnem izračunu izhodiščnega zneska se tako izkažejo kot utemeljeni, vendar ne v celoti in tako, kot to pritožbeno uveljavlja pritožnica.

9. Glede na zgornjo izhodiščno vrednost bi tako tisti tožniki, katerih dedni delež na tem posebnem delu zapuščine je znašal 2/864 (F. R. in J. R.), bili od toženke upravičeni do izročitve 134,94 EUR (sodišče prve stopnje jim je prisodilo 131,78 EUR), tisti tožniki, katerih dedni delež znaša 3/864 (I. Ž., M. C. M., M. M., P. M. G., J. M., J. R., I. R.) do izročitve 202,41 EUR (sodišče prve stopnje jim je prisodilo 197,68 EUR), tisti tožniki, katerih dedni delež znaša 4/864 (J.R. A.R.) do izročitve 269,88 EUR (sodišče prve stopnje jim je prisodilo 263,57 EUR), tisti tožniki, katerih dedni delež znaša 6/864 (J. R., M. Š., J.R. L. S., I.(J.) T., J. T., A.K., M. R.) do zneska 404, 82 EUR (sodišče prve stopnje jim je prisodilo 395,35 EUR) in tožnica M. P., katere dedni delež znaša 12/864, do izročitve 809,64 EUR (sodišče prve stopnje ji je prisodilo 790,70 EUR). Navedeno pomeni, da bi ob pravilnem izračunu tožnikom šla izplačila v višjih zneskih, kot jim je te sicer (na podlagi tožbenih zahtevkov, ki jim je ugodilo) prisodilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče pritožbeno izpodbijane odločitve ne more spreminjati v škodo stranke, ki se je edina pritožila (359. člen ZPP), tudi sicer pa bi bilo to v nasprotju z 2. členom ZPP. Zato je pritožbo toženke v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Kot je razvidno že iz sodbenega povzetka navedb tožnikov (točka 1, 3 in 5 obrazložitve), so tožniki svoje tožbene trditve, da priznavajo toženki plačilo sodne takse plačane v zapuščinskem postopku in se naj to upošteva pri njihovih zahtevkih, v naknadnih vlogah spremenili tako, da so nasprotovali takšni toženkini terjatvi, saj bi naj bila ta zastarana. Tako dejstva v zvezi s toženkinim plačilom sodne takse niso bila takšna, da bi na podlagi njihove nespornosti sodišču narekovala njihovo upoštevnost pri izračunu višine terjatev tožnikov. Pritožbeni očitki se tako tudi v tem delu izkažejo kot neutemeljeni.

11. Na ostale pritožbene očitke zaradi njihove nekonkretiziranosti ni mogoče odgovoriti.

12. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdilo (353. člen ZPP).

13. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Prečunska vrednost ene obveznice je namreč znašala 51,13 EUR.