Jedro

Razlog, da pooblaščenec zasebnega tožilca ni prišel na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen, ker je ob istem času bil navzoč na razglasitvi in obrazložitvi sodbe v neki drugi kazenski zadevi, ne predstavlja opravičenega vzroka, zaradi katerega ni mogel priti na glavno obravnavo in zato prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.

Izrek

Pritožbi pooblaščenke zasebnega tožilca oz. zagovornice obdolženca S. R. se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v oprostilnem delu in v odločbi o stroških kazenskega postopka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v nerazveljavljenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obd. S. R. je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 5.000,00 (pet tisoč) tolarjev.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil obd. S. R. spoznan za krivega kaznivega dejanja po čl. 54/I KZ RS. Po čl. 52 KZ SFRJ je bila obdolžencu izrečena pogojna obsodba v kateri mu je bila po čl. 54/I KZ RS določena kazen 20 dni zapora s preizkusno dobo enega leta. Obd. R. P. je bila iz razloga po 3. tč. 350. člena ZKP oproščena obtožbe kaznivega dejanja po čl. 65 KZ RS. Odločeno je bilo še, da mora obd. S. R. povrniti R. P. njene potrebne izdatake ter potrebne izdatke in nagrado njenega zagovornika. Predlog S. R. za oprostitev plačila sodnih taks pa je bil zavrnjen.

Zoper to sodbo se pritožuje zagovornica obd. S. R. oz. pooblaščenka S. R. kot zasebnega tožilca. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pritožuje se tudi zaradi odločbe o kazenskih sankcijah in predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obd. S. R. oprosti obtožbe, obd. R. P. pa da se obsodi po zakonu. Predlaga še, da se obd. S. R. oprosti plačila sodnih taks. Podrejeno pa predlaga, da se izpodbijana sodba in sklep razveljavi ter se zadeva pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nadalje še predlaga, da se na sejo pritožbenega senata povabi tudi zagovornico oz. pooblaščenko S. R. in njega osebno.

Pritožba je deloma utemeljena.

Obd. oz. zasebni tožilec S. R. in njegova zagovornica oz.

pooblaščenka o seji pritožbenega senata v skladu z določilom čl. 446/I ZKP nista bila obveščena, saj senat ni štel, da bi bila navzočnsot strank koristna za razjasnitev zadeve.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede kaznivega dejanja katerega je bil spoznan za krivega obd. S. R., prav in popolno ugotovilo. Glede obsega in vrste poškodb, ki jih je oškodovanka utrpela, je sodišče imelo za svoje ugotovitve povsem zanesljivo podlago v izvedeniškem mnenju, v katerem je med drugim navedeno, da je bila oškodovankina zmožnost za delo zaradi navedenih poškodb začasno zmanjšana. Glede na to ni sprejemljivo pritožbeno izvajanje, da so bile poškodbe manjše intenzitete in da je oškodovanka R. P. praktično tudi po poškodbi lahko opravljala vsa dela. Pritožnica še poudarja, da je obd. S. R. bil prisiljen uporabiti silo, da je lahko opravil dogovorjeno delo. Sodišče prve stopnje je že zavrnilo zagovor obdolženca, da bi ravnal v silobranu, s takšno oceno pa se tudi pritožbeno sodišče strinja. Res je, da je k dogodku deloma prispevala sama oškodovanka R. P., to pa je sodišče prve stopnje že dovolj upoštevalo pri izreku kazenske sankcije, ko je v pogojni obsodbi določilo kazen 20 dni zapora. Razlogi izpodbijane sodbe o tem dejanju so dovolj jasni in o bistvenih elementih dejanja medsebojno povsem skladni, prav tako pa tudi skladni z izvedenimi dokazi, zato uveljavljani razlog bistvene kršitve določb kazenskega postoka iz 11. tč. 364. člena ZKP tudi ni podan. Izrečena kazenska sankcija, pogojna obsodba ter v njej določena kazen 20 dni zapora je primerna vsem okoliščinam, ki vplivajo na izrek kazenske sankcije ter so navedene že v sodbi sodišča prve stopnje.

Utemeljena pa je pritožba pooblaščenke zasebnega tožilca S. R. glede kaznivega dejanja, ki ga je bila oproščena obd. R. P. Sodišče prve stopnje je izreklo oprostilno sodbo predvsem iz razloga, ker ni bilo ugotovljeno, da bi prišlo pri tem dejanju do fizičnega napada s strani obdolženke. Vendar pa bi bilo v tem primeru treba presoditi še, če v zasebni tožbi opisano kaznivo dejanje nima znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja, ko se navaja, da je obdolženka zasebnega tožilca zmerjala z raznimi žaljivkami in nanj vpila, da je tat. Zasebni tožilec S. R. je že vseskozi zatrjeval, da je ob tem dogodku obd. R. P. kričala nanj in mu izrekala razne žaljivke, priča I. R. je povedal, da je obdolženka zasebnemu tožilcu rekla, da je tat, priča M. B. je tudi povedala, da je R. P. očitala S. R., da krade njeno dračje in bi bilo to pričo v novem sojenju treba vprašati, s kakšnimi besedami je R. P. to zatrjevala ter ali je morda trdila, da je S. R. tat. V novem sojenju bo treba priče vprašati, če so slišale, da bi obd. R. P. izrekla S. R. tudi, da je tat, kar je že sedaj povedal tudi priča I. R., nato pa oceniti, ali je z morebitno takšno izjavo R. P. uresničila znake kakšnega drugega kaznivega dejanja, kajti sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo poda zasebni tožilec.

Glede na vse navedeno je bilo treba izpodbijano sodbo v oprostilnem delu razveljaviti ter zadevo v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, pritožbo zoper obsodilni del pa zavrniti kot neutemeljeno.

Ker je bila sodba delno razveljavljena, je bilo treba razveljaviti tudi odločbo o stroških kazenskega postopka. Pri tem je še pripomniti, da pri obd. S. R. niso podane okoliščine, ki bi opravičevale oprostitev S. R. od plačila stroškov kazenskega postopka.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih členov 98/I in 101 ZKP.