Jedro

Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo spornega razmerja, ki ga želi prosilec urediti s pomočjo odvetnika, onkraj standarda očitnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico.

Organ za BPP s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča, organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 195/2024-10 z dne 5. 7. 2024, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravne enote Hrastnik št. 130-23/2023-6210-4 z dne 23. 8. 2023 v zvezi z odločbo Ministrstva za obrambo št. 130-361/2023-7 z dne 30. 5. 2024.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je Upravna enota Hrastnik z odločbo št. 130-23/2023-6210-4 z dne 23. 8. 2023, ki jo namerava tožnik izpodbijati s tožbo, presojala, ali sprememba višine tožnikovih prejemkov vpliva na njegovo pravico do veteranskega dodatka. Presodila je, da tožnik, ker je od 7. 9. 2022 upravičen do invalidske pokojnine v znesku 700,66 EUR, v letu 2023 (tj. od 1. 1. 2023) ni več upravičen do veteranskega dodatka. Toženka v razlogih izpodbijane odločbe nadalje ugotavlja, da se tožnik s tem ni strinjal. Zatrjeval je, da se sprememba upošteva od 30. 6. 2023, ko mu je bila invalidska pokojnina prvič izplačana in naj bi zato do tedaj izpolnjeval vse pogoje za priznanje pravice do veteranskega dodatka. Toženka sodi, da je pričakovanje prosilca, da bi lahko s tožbo zoper ta akt, v zvezi s katerim prosi za dodelitev BPP, v nasprotju z jasno pravno podlago in z izidom v podobnih primerih. To utemeljuje s pregledom sodne prakse v primerih s podobnim dejanskim stanjem (I U 920/2022, I U 332/2021), iz katere po njenem mnenju izhaja, da mora organ upoštevati spremembo od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe, tj. od pridobitve pravice do pokojnine. V zadevi pa naj bi bilo nesporno, da je tožnik do pokojnine upravičen od 7. 9. 2022 dalje in mu je bila 30. 6. 2023 izplačana za nazaj. Zato je prošnjo upoštevaje 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil.

3.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da se po Zakonu o vojnih invalidih res upoštevajo spremembe od prvega dne spremembe, vendar do spremembe njegovih prihodkov ni prišlo 7. 9. 2022, ampak šele 30. 6. 2023. Do tega dne je namreč prejemal le socialno pomoč v višini 421,00 EUR ter veteranski dodatek. Prvi dan po spremembi, ki je upošteven pri priznanju pravice do veteranskega dodatka, je tako po njegovem prepričanju 1. 7. 2023, saj mu je bila pokojnina izplačana 30. 6. 2023. Do tega dne ni mogel sporočiti nobene spremembe, ker je ni bilo. Datuma odločbe in še posebej njenega retroaktivnega učinkovanja ni mogoče upoštevati pri priznanju pravice do veteranskega dodatka. Datum, ki se upošteva, je datum, ko je bila pravica realizirana. Dodaja, da se ni upokojil 7. 9. 2022 ampak šele 8. 5. 2023, ko je postala pravnomočna odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. 1033-8592/2022 z dne 30. 3. 2023, s katero mu je ta organ priznal pravico do invalidske upokojitve. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila.

5.Tožba je utemeljena.

6.Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

7.Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Iz ustaljene upravnosodne prakse1 izhaja razlaga, po kateri je zakonodajalec meje vsebinskega preizkusa zadeve opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

8.To po drugi strani pomeni, da organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo spornega razmerja, ki ga želi prosilec urediti s pomočjo odvetnika, onkraj standarda očitnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico. Ustavno skladna razlaga določb 24. člena ZBPP je zato po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnih možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Povedano drugače, organ za BPP s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z BPP.2

9.Prav to pa je po presoji sodišča toženka storila v obravnavani zadevi. Odločitev je namreč oprla na vsebinsko presojo o tem, ali bi imel tožnik možnost za uspeh v postopku s tožbo, tj. ali bi lahko dosegel odločitev sodišča, da veteranski dodatek izgubi z dnem od 1. 7. 2023 in ne že od 1. 1. 2023. Presodila je, da s tožbo ne bi mogel uspeti. Na ta način je analizirala vsebino predmeta spora, o katerem bo odločalo sodišče po tožnikovi tožbi. Tožnik sicer v tožbi navaja enake argumente, kot jih navaja v tožbi zoper izpodbijano odločbo, kar pa je posledica tega, da je toženka svojo odločitev oprla na vsebinsko presojo utemeljenosti njegove tožbe. Zato je sodišče upoštevalo, da je toženka v nasprotju z določbo 24. člena ZBPP opravila podrobno presojo spornega razmerja, ne da bi tožnik temu izrecno ugovarjal. Štelo je, da je tak ugovor implicitno vsebovan v njegovi tožbi. Če bi namreč v tej zadevi presojalo, ali drži tožnikova ali toženkina razlaga predpisov, bi s tem odločalo o sami vsebini upravnega spora zoper odločbo št. 130-23/2023-6210-4 z dne 23. 8. 2023, kar pa ni predmet tega upravnega spora ampak spora, ki se vodi pod I U 1253/2024.

10.Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba nezakonita. Zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom iste določbe zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ter ponovno odločiti o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, upoštevajoč tudi vse ostale, v ZBPP navedene pogoje.

11.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo treba tožbi ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, v postopku pa ni sodelovala stranka z nasprotnim interesom.

12.Ker tožnik stroškov ni priglasil, sodišče o njih ni odločalo.

-------------------------------

1Glej I U 845/2019, I U 1190/2019, I U 509/2020, I U 643/2022, I U 634/2023, I U 1063/2024 in druge.

2Tako sodišče v zadevi I U 845/2019.

Zveza

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.