Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov delni umik izvršilnega predloga) niti ne more pričakovati. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep.
Pritožba se zavrže.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom deloma ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Ig 97/01353 z dne 18.7.1997. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da se je z direktorjem upnika dogovoril, da se mu odpišejo obresti, če bo plačal glavnico pred prejemom prvega opomina.
Pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo predlogu upnika za delno utesnitev izvršbe z dne 25.11.1997 in izvršbo v predlaganem delu ustavilo. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov delni umik izvršilnega predloga) niti ne more pričakovati. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe. Zato je pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo na podlagi 1. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) zavrglo kot nedovoljeno.
Sodišče druge stopnje je nadalje preizkusilo, ali bi bilo mogoče dolžnikovo pritožbo šteti za ugovor po izteku roka v smislu 56. čl. ZIZ. V prvem odstavku 56. čl. ZIZ je določeno, da je tak ugovor mogoče vložiti, če je ugovorno dejstvo nastalo v času, ko ga dolžnik ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Dolžnik tovrstnih okoliščin v pritožbi sploh ne zatrjuje, poleg tega pa iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik predlog za delno utesnitev vložil dne 25.11.1997 s pojasnilom, da je dolžnik dne 24.11.1997 poravnal glavnico. Dolžnik je sklep o izvršbi prejel dne 27.11.1997, kar dokazuje povratnica, pripeta k list. št. 3. Ker dolžnik zoper navedeni sklep ni ugovarjal, je le-ta postal pravnomočen, torej izvršilni naslov. Iz povedanega evidentno izhaja, da je dolžnik svojo obveznost delno poravnal še pred prejemom sklepa o izvršbi, zato bi moral pritožbene navedbe o dogovoru glede odpisa obresti uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, katerega pa po podatkih spisa ni vložil. Zato njegove pritožbe po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče šteti za ugovor po izteku roka v smislu 56. čl. ZIZ.
Sicer pa je iz podatkov v spisu razvidno, da je upnik naknadno umaknil predlog za izvršbo, o čemer bi odločilo sodišče prve stopnje.