Jedro

Določba 38. člena ZCestn taksativno našteva razloge, zaradi katerih je mogoče cestninskemu zavezancu izdati nadomestno vinjeto. Sodišče se zato strinja s toženo stranko, da teh razlogov ni mogoče širiti na druge primere, saj ti v določbi 38. člena ZCestn niso navedeni primeroma, temveč taksativno, torej obvezujoče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Družba za Avtoceste v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: DARS) je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevek tožnika za izdajo nadomestne vinjete. Pri tem se je sklicevala na določbo 38. člena Zakona o cestninjenju (ZCestn), ki taksativno določa razloge za izdajo nadomestne vinjete. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila vinjeta nameščena, nato pa odstranjena, pri tem pa se je poškodovala in razveljavila, kar je razvidno iz večkrat izpisanega varnostnega napisa "neveljavno". Glede na navedeno ni zakonske osnove za izdajo nadomestne vinjete, saj v tem primeru ne gre za uveljavitev instituta nadomestne vinjete, kot ga predvideva 38. člena ZCestn.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožnika kot neutemeljeno. Poudarja, da ZCestn v 38. členu taksativno določa primere, v katerih lahko cestninski zavezanec zahteva izdajo nove vinjete. Ker gre za taksativno naštete primere, izdaje nadomestne vinjete ni mogoče širiti na druge primere, ki niso izrecno določeni. V zvezi s pritožbenimi ugovori tožena stranka tudi pojasnjuje, da je gospodarski družbi DARS dano zakonsko pooblastilo v 37. členu ZCestn za izdajanje vinjet in v 39. členu istega zakona za nadzor nad plačevanjem cestnine. Nosilci javnih pooblastil pa morajo, kadar odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, postopati po določbah ZUP, pri čemer morajo osebe, ki vodijo upravni postopek in v njem odločajo, imeti predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka. Proti odločitvam pa so tudi zagotovljena pravna jamstva z možnostjo sprožitve upravnega spora. Za izvajanje prekrškovnega postopka nad plačilom cestnine ima družba DARS d.d. pooblastilo določeno v 9. členu Zakona o družbi za avtoceste v RS, zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da DARS nima nobenih kaznovalnih kompetenc. Prav tako ima DARS pooblastilo za zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov (člen 46. ZCestn).

3. Tožnik v tožbi navaja, da je dne 25. 1. 2016 na vozilo namestil novo vinjeto, ki pa jo je oče pomotoma zamenjal z novo ter prejšnjo veljavno odstranil. Ugovarja kršitev Ustave RS, ker gospodarska družba DARS ne sme izdajati odločb s pravnimi posledicami. O tem lahko po 23. členu Ustave RS odloči le sodnik, ne pa delavec gospodarske družbe. Morda zakon dopušča takšno ravnanje, ampak Ustava tega ne dopušča. Delavci gospodarske družbe sploh ne smejo kontrolirati, nadzirati, ustavljati in kaznovati voznike, saj gre za kršitev temeljev Ustave in pravnega reda EU. Izpodbijano odločbo je izdala in podpisala pooblaščena oseba gospodarske družbe DARS, čeprav 23. člen Ustave RS določa, da lahko sodi le sodnik. Tudi po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščinah lahko o pravicah in obveznostih posameznikov odloča le z zakonom ustanovljeno sodišče. Tako je nadzor s strani delavcev DARS-a v neskladju z Ustavo, ker je DARS gospodarska družba in nima nobenih sodnih ali kaznovalnih kompetenc niti pooblastil za zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter da se mu povrnejo stroški nove vinjete.

4. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge navedene v obeh odločbah v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

7. ZCestn v prvem odstavku 38. člena določa, da lahko cestninski zavezanec zahteva od upravljavca cestninskih cest, da mu izda novo (nadomestno) vinjeto za isto obdobje, za katero je veljala izdana in prej nameščena vinjeta: če je zamenjano vetrobransko steklo, na katerem je bila nameščena vinjeta; če je zamenjan del enosednega vozila, na katerem je bila nameščena vinjeta; če je bilo vozilo oddano v razgradnjo in na podlagi predpisanega potrdila o uničenju odjavljeno iz evidence registriranih vozil; če je bilo vozilo, vetrobransko steklo ali del enosednega vozila, na katerem je bila nameščena vinjeta, zamenjan v garancijskem roku. Dokazila, ki jih mora pri tem predložiti cestninski zavezanec, pa so določena v drugem odstavku citiranega člena. Navedena določba torej taksativno našteva razloge, zaradi katerih je mogoče cestninskemu zavezancu izdati nadomestno vinjeto. Sodišče se zato strinja s toženo stranko, da teh razlogov ni mogoče širiti na druge primere, saj ti v določbi 38. člena ZCestn niso navedeni primeroma, temveč taksativno, torej obvezujoče. Takšnih razlogov pa tožnik v svoji vlogi ni navedel, temu pa tudi v tožbi ne ugovarja, zato je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo nadomestne vinjete, saj za to niso bili izkazani pogoji iz 38. člena ZCestn.

8. Tožnik v tožbi ugovarja predvsem kršitev Ustave RS in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker DARS, kot gospodarska družba registrirana v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ne more imeti nobenih sodnih ali kaznovalnih kompetenc niti pooblastil za zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov državljanov. Glede navedenega je že tožena stranka tožniku pravilno pojasnila, da v skladu z 9. členom Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-1) DARS upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere je pridobil koncesijo gradnje. Upravljanje pa vključuje tudi izvajanje prekrškovnega nadzora nad plačilom cestnine. Prav tako ima upravljavec cestninskih cest v skladu z določbo 37. člena ZCestn javno pooblastilo za izdajanje vinjet za plačilo cestnine, kakor tudi za izdajanje nadomestne vinjete (38. člen istega zakona). DARS torej na podlagi zakona izvršuje javna pooblastila, kar je v obravnavanem primeru bistveno, v okviru navedenega pooblastila zato tudi sme izdajati odločbe s pravnimi posledicami, torej odločati o pravicah in obveznostih oziroma pravnih koristi posameznikov, pri čemer pa mora postopati tudi v skladu s postopkovnimi predpisi. Ker je torej izpodbijana odločba izdana v okviru izvrševanja javnih pooblastil, ki jih ima DARS, je neutemeljen tožbeni ugovor glede kršitve Ustave RS in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Prav tako je odločba materialno pravno pravilna, v zadevi pa tudi niso bila kršena pravila postopka.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.