Jedro

Izvedba stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe je v interesu tistih subjektov, ki pričakujejo kakršnokoli poplačilo iz tega premoženja, ne pa v javnem interesu. Zato določila o oprostitvi dolžnika predujma za začetek stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo ni mogoče smiselno uporabiti tudi za družbenike in poslovodje izbrisane družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo in izpodbijani sklep

1. Edini družbenik in direktor izbrisane družbe V. d. o. o. je pri sodišču prve stopnje 24. 1. 2015 vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem omenjene izbrisane družbe. Navedel je, da je bila ta družba lastnik 1/6 posebnega dela št. 9 v stavbi št. 1 k. o. ..., ki v naravi predstavlja poslovni prostor v izmeri 66,77 m2 in podstrešje v izmeri 146,10 m2. 2. Sodišče prve stopnje je predlagatelja s sklepom z dne 26. 11. 2015 (zap. št. 2) pozvalo, naj predlog za začetek postopka dopolni tako, da založi začetni predujem v znesku 2.281,21 EUR, ali predloži odločbo, da mu je odobrena brezplačna pravna pomoč.

3. Z izpodbijanim sklepom (zap. št. 11) je sodišče predlog za začetek postopka zavrglo. To je storilo zato, ker predlagatelj v danem roku zahtevanega predujma ni založil. Pritožba predlagatelja

4. Proti temu sklepu se je predlagatelj pravočasno pritožil. Pojasnil je, da je nekdanji lastnik in direktor izbrisane družbe. Kot tak pa je skladno z določilom sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP oproščen založitve začetnega predujma. Iz vsebine pritožbe izhaja, da predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kot izhaja iz določila šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP, uveljavljenega 15. 6. 2015 z E novelo ZFPPIPP, je dolžnik oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Namen tega določila je, da se iz sodnega registra izbrišejo tiste družbe, ki v resnici ne poslujejo. To določilo nedelujoče družbe same stimulira k temu, da predlagajo začetek stečajnega postopka, saj zanje tak predlog ne predstavlja nikakršnega finančnega bremena. Izbris nedelujočih gospodarskih družb iz sodnega registra pa je nedvomno v javnem interesu.

7. Po določilu drugega odstavka 443. člena ZFPPIPP se za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe smiselno uporabljajo pravila o stečajnem postopku nad pravno osebo, če ni v tretjem in četrtem odstavku tega člena določeno drugače. Četrti odstavek tega člena zapoveduje, da mora predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe vsebovati opis premoženja ter dejstev in dokazov, da je to premoženje pripadalo izbrisani pravni osebi. Tretji odstavek 443. člena ZFPPIPP pa pove, da lahko predlog za začetek stečajnega postopka vložita upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe in oseba, ki je bila ob izbrisu pravne osebe bodisi član poslovodstva ali organa nadzora ali je imela položaj družbenika.

8. Izvedba stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe je v interesu tistih subjektov, ki pričakujejo kakršnokoli poplačilo iz tega premoženja, ne pa v javnem interesu. Zato določila o oprostitvi dolžnika predujma za začetek stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo (1. točka prvega odstavka 231. člena ZFPPIPP v zvezi s šestim odstavkom 233. člena ZFPPIPP), ni mogoče smiselno uporabiti tudi za družbenike in poslovodje izbrisane družbe. Torej je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlagatelja s sklepom z dne 26. 11. 2015 (zap. št. 2) pozvalo, naj plača predujem, v posledici neplačila pa izdalo izpodbijani sklep (zap. št. 11).

9. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPPIPP), saj tudi uradno upoštevnih kršitev ni našlo (drugi odstavek 350. člena ZPP).