Jedro

Odklop električne energije v stanovanjski hiši, kjer tožnik biva, glede na konkretno zatrjevane okoliščine, da ta tožniku ne odvzema samo možnosti ogrevanja v hladnejših obdobjih, ampak tudi razsvetljave, priprave tople hrane, hranjenja živil in zagotavljanja nujnih higienskih standardov, pomeni za tožnika omejitev nujnih življenjskih standardov in pogojev, ki mu onemogočajo možnost bivanja v stanovanjski hiši.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru tožene stranke, razveljavilo sklep o začasni odredbi P 56/2020 z dne 20. 1. 2021, ustavilo postopek zavarovanja z začasno odredbo in zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 15. 1. 2021 (točka I. izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo do izdaje končne odločbe v tej pravdni zadevi (točka II. izreka). Sodišče prve stopnje je ugovoru ugodilo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka, ki predlaga izdajo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, ni izkazala z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97 začrtanih pogojev zanjo - ni izkazala nevarnosti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode po 2. alineji drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

2. Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožil tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor tožene stranke zavrne in potrdi sklep o začasni odredbi oziroma, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Izraža nestrinjanje z zaključkom sodišča, da ni izkazal pogoja sile ali težko nadomestljive škode po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišču prve stopnje očita nesprejemljiv zaključek, da lahko tožnik vsaj začasno prebiva in s tem zadovoljuje življenjske potrebe pri svojih sorodnikih. Sodišče je napačno interpretiralo njegovo izpoved, da je v januarju dejansko prebival na naslovu A., vendar ga vmes kakšen dan ni bilo, ker je prenočil pri hčerki, čez dan pa se je zadrževal zunaj, da bi se ognil mrazu. Da tožnik v A. ne bi prebival, ni potrdila niti priča B. B. Tožniku domačija na navedenem naslovu predstavlja edini dom, pri hčerki pa je prenočil po sili razmer in le občasno. Težko nadomestljiva škoda je izkazana, saj današnje življenje brez električne energije ni več mogoče. Elektrika ni potrebna le za ogrevanje, temveč tudi za skladiščenje hrane v zamrzovalniku, ogrevanje vode, osvetljevanje prostorov.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka. Sklicuje se na ugovorne razloge, da tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve, ker toženka ni povzročila motilnega dejanja. Prav tako ni izkazana težko nadomestljiva škoda, saj tožnik sploh ne živi na navedenem naslovu. Opozarja na trditve, ki jih je podala na naroku za začasno odredbo 25. 3. 2021, da tožnik nima več interesa za obravnavani postopek zavarovanja, ker je bilo s sklepom sodišča P 6/2021, ki je postal pravnomočen in izvršljiv, tožniku naloženo, naj izprazni in izroči v posest stanovanjsko hišo na naslovu A. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da je vsebina predlagane začasne odredbe v bistvenem delu enaka vsebini tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tovrstno, t. i. urejevalno začasno odredbo mogoče izdati le tedaj, ko je takšno začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive (težko nadomestljive) škode ali hudega nasilja ne bi ostalo brez pomena. Po ugotovitvi, da je tožnik imel možnost vsaj začasno prebivati, s tem pa zadovoljevati svoje osnovne življenjske potrebe pri svojih sorodnikih - kjer je v januarju 2021 med odklopom električne energije dejansko bival - je zaključilo, da tožnik ni verjetno izkazal svojih navedb, da je zaradi odklopa električne energije ogroženo njegovo zdravje in življenje, zaradi česar ni izkazana težko nadomestljiva škoda.

6. Utemeljen je pritožbeni očitek zmotnega materialnopravnega zaključka, da tožnik z zatrjevanimi okoliščinami pogojev in načina bivanja brez elektrike, katere odklop je z zatrjevanim motilnim ravnanjem povzročila toženka, ni izkazal nastanka težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje je takšen zaključek napravilo kljub ugotovitvi, da je tožnik v času odklopa električne energije dne 12. 11. 2020 v stanovanjski hiši dejansko prebival. Pravilno je pritožbeno stališče, da odklop električne energije v stanovanjski hiši, kjer tožnik biva, glede na konkretno zatrjevane okoliščine, da ta tožniku ne odvzema samo možnosti ogrevanja v hladnejših obdobjih, ampak tudi razsvetljave, priprave tople hrane, hranjenja živil in zagotavljanja nujnih higienskih standardov, pomeni za tožnika omejitev nujnih življenjskih standardov in pogojev, ki mu onemogočajo možnost bivanja v stanovanjski hiši. Niti ugotovitev, da se je tožnik nekaj mesecev po odklopu elektrike v januarju 2021 odločil (bodisi stalno ali začasno) bivati pri sorodnikih, ne utemeljuje stališča prvostopenjskega sodišča, da tožniku ni nastajala težko nadomestljiva škoda. Navedeno utemeljuje ravno nasprotno - da je tožnik z bivanjem pri sorodnikih poskušal zmanjševati nastanek težko nadomestljive škode, ki se sicer s kasnejšo tožbo ne bi mogla nadomestiti. Pritožbeni očitek materialnopravni zmotnosti takšne presoje je tako utemeljen.

7. Ne glede na nepravilnost stališča v izpodbijanem sklepu, da odklop električne energije v stanovanjski hiši v okoliščinah, ko je zagotovljeno nadomestno bivanje, ne predstavlja težko nadomestljive škode po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je odločitev o ugoditvi toženkinemu ugovoru, razveljavitvi sklepa o začasni odredbi, ustavitvi postopka zavarovanja z začasno odredbo in zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pravilna.

8. Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, je treba ob upoštevanju v odločbi Up-275/97 s strani Ustavnega sodišča RS začrtanih mej obravnavanja regulacijske začasne odredbe pri presoji o utemeljenosti začasne ureditve razmerja na način, ki je po vsebini enak zahtevi za sodno varstvo, ovrednotiti položaja obeh strank in upoštevati, da je izdaja tovrstnih začasnih odredb omejena na nujne oziroma izjemoma upravičene primere. V obravnavani situaciji ne gre za tak primer.

9. Med tožnikom in toženko glede obravnavane nepremičnine sočasno z motenjsko pravdo, v kateri je sodišče izdalo izpodbijani sklep, po tožbi toženke zoper tožnika poteka postopek P 6/2021 zaradi izpraznitve in izročitve oziroma vrnitve sporne nepremičnine, v katerem je bilo glede toženkinega predloga za zavarovanje z začasno odredbo dne 29. 1. 2021 odločeno, da je tožnik sporno nepremičnino dolžan izročiti v posest toženki ter ji izročiti ključe stanovanja. Ta sklep je postal izvršljiv z dnem 24. 2. 2021, preden je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o utemeljenosti toženkinega ugovora oziroma tožnikovega predloga, naj sodišče z izdajo regulacijske začasne odredbe začasno uredi zatrjevano moteno posestno stanje med pravdnima strankama. Toženkino vztrajanje pri trditvah, s katerimi opozarja na takó spremenjeno posestno stanje, je utemeljeno.

10. V okoliščinah primera, kakršen je obravnavani, tožniku ni mogoče nuditi začasne ureditve posestnega varstva zaradi motilnega dejanja toženke, kateri je bila sporna nepremičnina vrnjena v posest na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe sodišča. Z nastopom izvršljivosti regulacijske začasne odredbe, izdane v petitornem sporu P 6/2021, se je namreč spremenilo posestno stanje sporne nepremičnine, tožnikov predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe v tej motenjski pravdi pa temelji prav na posesti te nepremičnine. Ob tem, da toženka razpolaga s pravnim naslovom, ki jo opravičuje do zasedanja sporne nepremičnine, izdaja tovrstnih začasnih odredb pa je omejena na nujne oziroma izjemoma upravičene primere, tožniku začasne ureditve posestnega varstva zoper toženko z izdajo regulacijske začasne odredbe ni mogoče nuditi.

11. V luči tega zaključka se izkaže kot irelevanten pritožbeni očitek, da je v nasprotju z izpodbijanim sklepom zaključek sodišča prve stopnje, da je v času odločanja veljavni Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 med izjeme uvrstil tudi prehajanje občinskih meja zaradi odprave nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje in se tožnik na odlok ne more utemeljeno sklicevati. Pritožbeno sodišče zato na ta očitek ne odgovarja (prvi odstavek 360. čelna ZPP).

12. Po ugotovitvi, da niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.