Jedro

V skladu z drugim odstavkom 287. člena ZPP sodišče zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, in navede, zakaj jih je zavrnilo. Pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj zaslišanje priče A. A. ni potrebno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 1.024,07 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki plačati 125.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2018 do plačila in ji povrniti 5.029,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka se zoper sodbo pravočasno pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne v celoti oziroma, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov tožene stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi poroštvene pogodbe (1012 člen Obligacijskega zakonika, OZ), ker je ugotovilo, da se je tedanji zakoniti zastopnik tožene stranke A. A. zavezal kot solidarni porok za obveznosti naročnika del B. d. o. o. iz 13. člena Pogodbe o oddaji del za izvedbo trgovine X. z dne 8. 11. 2017 (priloga A 5, v nadaljevanju: Pogodba), kot izhaja iz četrte alineja 1. člena Aneksa št. 1 z dne 14. 11. 2017 k Pogodbi (priloga A 4). Kot neutemeljen je zavrnilo ugovor, da ob prevzemu, to je ob nakupu poslovnega deleža, toženec (oz. njegov družbenik) ni bil seznanjen s poroštveno zavezo, čeprav je bil opravljen skrbni pregled podjetja, saj se med poslovnimi listinami dolžnika ni nahajal Aneks št. 1 k Pogodbi niti ne menična izjava. Sodišče prve stopnje je poudarilo, da čeprav skrbni pregled ni zajemal vseh listin (kot na primer Aneksa št. 1 k Pogodbi), je to lahko kvečjemu ugovor kupca nasproti prodajalcu poslovnega deleža, ne more pa biti toženec uspešen s tem ugovorom v pravdi napram tožnici. Prav tako je kot neutemeljen zavrnilo ugovor tožene stranke, da je poroštvena zaveza neveljavna, ker je A. A. Aneks št. 1 podpisal kot (tedanji) zakoniti zastopnik tožene stranke in tudi kot zakoniti zastopnik naročnika B. d.o.o., to je glavnega dolžnika. To na obstoj poroštvene zaveze nima nobenega vpliva, poleg tega je to običajna praksa.

6. Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršilo pa naj bi tudi drugi odstavek 287. člena ZPP, saj ni zaslišalo priče A. A., podpisnika zanjo škodljivega Aneksa št. 1 k Pogodbi. Sodišče prve stopnje je navedeni dokaz zavrnilo kot nepomemben za odločbo, pri čemer naj ne bi pojasnilo, zakaj ga je štelo za nepomembnega. Sodišče prve stopnje naj bi ravnalo nezakonito, ker je neizvedene dokaze vnaprej ocenilo kot nepotrebne. V obrazložitvi izpodbijane sodbe naj bi protispisno ugotovilo, da je med strankama nesporno, da se je takratni zakoniti zastopnik tožene stranke A. A. zavezal kot solidarni porok za obveznosti naročnika del B. d. o. o. iz 13. člena Pogodbe, čeprav je toženka to osporavala.

7. V skladu z drugim odstavkom 287. člena ZPP sodišče zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, in navede, zakaj jih je zavrnilo. Pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj zaslišanje priče A. A. ni potrebno.1 Iz obrazložitve prvostopenjskega sodišča izhaja, da je A. A. kot tedanji zakoniti zastopnik tožene stranke poroštveno pogodbo podpisal in se tako veljavno zavezal v imenu tožene stranke, dejstvo, da ob prodaji poslovnega deleža novih družbenikov o tem ni seznanjal, pa na odločitev ne more vplivati, tudi če se izkaže za resnično. Poroštvena pogodba je tudi po presoji pritožbenega sodišča veljavna, čeprav novi družbeniki ob skrbnem pregledu podjetja z njo niso bili seznanjeni.

8. Iz dokaznih listin v spisu (Pogodbe in Aneksa) izhaja, da se je A. A. zavezal k plačilu obveznosti iz 13. člena Pogodbe tako v imenu glavnega dolžnika kot tudi poroka, saj je bil v tem obdobju zakoniti zastopnik obeh. Tožena stranka v pritožbi trdi, da med pravdnima strankama v tem postopku ni nesporno, da se je takratni zakoniti zastopnik tožene stranke A. A. zavezal kot solidarni porok, saj naj bi tožena stranka prerekala navedbo tožeče stranke, da je A. A. podpisal sporni Aneks št. 1. Pritožnica v pritožbi povzema svoje navedbe: „spornih listin takratni direktor dolžnika A. A. ni podpisal ter jih dne 14. 11. 2017 tudi ni izročil tožeči stranki oziroma v primeru, če je takratni direktor dolžnika A. A. sporne listine podpisal, le-teh ni vložil med poslovno dokumentacijo tožene stranke ter o teh listinah tudi ni seznanil družbenika tožene stranke ali kasnejšega direktorja tožene stranke“. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedbe tožene stranke v zvezi s tem vsaj izmikave, če že ne v notranjem nasprotju same s seboj. Iz njenih nedorečenih navedb ni mogoče nedvoumno razbrati trditve, da A. A. poroštvene pogodbe ni podpisal v imenu tožene stranke, čeprav gre za dejstvo, ki se nanaša na ravnanje tožene stranke.2 Glede na to, da je tožeča stranka predložila dokazne listine, podpisane s strani A. A., se je trditveno in dokazno breme prevesilo nanjo. Pavšalno oz. nejasno zanikanje tožene stranke s predlogom, da se A. A. zasliši kot pričo, ne zadošča za njen uspeh v pravdi. Glede na to, da gre za okoliščine iz njene sfere, se od tožene stranke pričakuje večja aktivnost v smeri, da zadevo razčisti in pojasni kdo pa, če ne A. A., ki je naveden kot podpisnik, je kot direktor tožene stranke podpisal sporno listino z žigom tožene stranke. V konkretni situaciji bi tožena stranka podpis na listini lahko izpodbila kvečjemu z grafologom, saj zgolj izpovedba A. A., tudi če bi podpis zanikal, sama po sebi ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve. Upoštevajoč pomanjkljive navedbe tožene stranke, dokaz z zaslišanjem A. A. sam po sebi ne bi mogel omajati verodostojnosti predloženih dokaznih listin v spisu. S tem se pokaže zaključek prvostopenjskega sodišča, da zaslišanje A. A. ni potrebno, kot pravilen. Očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 287. člena ter iz 8. in 14. ter 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa niso podane.

9. Pritožnica je navedla, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njenega predloga, da se o pravdi obvesti A. A. v skladu z 204. členom ZPP, da se zagotovi intervencijski učinek. Vendar navedena kršitev ni mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo (prim. prvi odstavek 339. člena ZPP).

10. Ni utemeljen niti pritožbeni očitek glede neobrazloženosti odločitve o pravdnih stroških. Po ustaljenem stališču sodne prakse za obrazložitev stroškov zadošča, če se sodišče sklicuje na specificiran stroškovnik, ki je v spisu, kjer ga stranka lahko kadarkoli preveri.

11. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Če pritožnica na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.3

12. Pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

13. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Glede na načelo uspeha tožena stranka ni upravičena do po vrnitve pritožbenih stroškov, dolžna pa je povrniti tožeči stranki stroške za odgovor na pritožbo po Odvetniški tarifi. Sodišče ji je priznalo 1375 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV. Tako odmerjeni pritožbeni stroški tožeče stranke znašajo 1.024,07 EUR. V primeru plačilne zamude je tožeča stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.

1 Prim. 9. točko obrazložitve. 2 Po določilu drugega odstavka 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zamika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Stranka lahko učinek domneve priznanja prepreči tudi z izjavo, da ne pozna dejstev, vendar le, če gre za dejstva, ki se ne nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. 3 Prim. US RS sklep Up-492/01-5 in VS RS sklep III Ips 84/2017.