Jedro

Osnovna predpostavka za ugotovitev odgovornosti je dejstvo, da je imela oseba ob izbrisu družbe status družbenika, saj za obveznosti odgovarjajo le družbeniki.

Izrek

Pritožbi dolžnika L.J. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 13.5.2005 s p r e m e n i tako, da se dolžnikovemu ugovoru ugodi in se sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 19.12.2001, r a z v e l j a v i v obsegu, kolikor se nanaša na nadaljevanje izvršbe zoper tega dolžnika ter upnikov predlog v tem delu zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika L.J. zoper sklep o izvršbi z dne 19.12.2001 in odločilo, da dolžnik nosi svoje stroške za ugovor. Ugotovilo je, da je bil prvotni dolžnik družba T. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra na podlagi določil 1. odst. 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) dne 9.5.2000. Sklep o izbrisu je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 8.6.2000. Ker je bil L.J. ob izbrisu v sodnem registru vpisan kot družbenik izbrisane družbe je sodišče prve stopnje štelo, da je podal izjavo, da prevzema obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe in zanje tudi odgovarja. Dolžnik L.J. je sicer sodišču predložil pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo, ki pa ni bila izdelana v obliki notarskega zapisa. Sestavljena je bila namreč pri odvetniku M.M. dne 16.8.1994. Zoper ta sklep se je preko svojega pooblaščenca pritožil dolžnik L.J. iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. Navaja, da je sodišče prve stopnje zavzelo formalistično stališče, ne da bi sploh presojalo njegove ugovorne navedbe. Predvsem pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča opr.št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002, ki družbenike ločuje na prave in neprave oz. aktivne in pasivne. Dolžnik je v ugovoru podal dokaze, da je iz družbe izstopil dne 16.8.1994, zato ima status pasivnega družbenika. Dolžnik je sklenil pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža pri odvetniku, ko so v skladu z ZGD odvetniki opravljali tudi notarska opravila. Odsvojitev deleža je tudi priglasil direktorju družbe. Vse do prejema izpodbijanega sklepa sploh ni vedel, da prenos formalno v sodnem registru ni bil izveden.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob sicer pravilno ugotovljenem dejanskem stanju v obravnavani zadevi napačno uporabilo materialno pravo. Po 1. odst. 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) z izbrisom iz sodnega registra družba preneha. Po 4. odst. citiranega člena pa se v takem primeru šteje, da so družbeniki gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. člena ZGD. To pa je pravna podlaga za ugotovitev univerzalnega pravnega nasledstva in s tem osebne odgovornosti družbenikov izbrisane družbe za dolgove te družbe. Določba 4. odst. 27. člena ZFPPod govori torej o tem, da dejansko za dolgove izbrisane družbe odgovarjajo le družbeniki in glede na ustavno odločbo opr. št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002 še ti le pod predpostavko, da jih je mogoče opredeliti kot aktivne družbenike. Osnovna predpostavka za ugotovitev odgovornosti je torej dejstvo, da je imela oseba ob izbrisu družbe status družbenika, saj za obveznosti odgovarjajo le družbeniki. To pa pomeni, da oseba, ki dokaže, da takega statusa ob izbrisu družbe ni imela, ki torej ni bila družbenik izbrisane družbe, že v osnovi za obveznosti družbe ne more odgovarjati. Po določbah 416. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) se poslovni deleži lahko odsvojijo in dedujejo. Za odsvojitev poslovnega deleža je po 3. odst. 416. člena ZGD potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. Po določbah 437. člena ZGD pa z izstopom družbenika preneha njegov poslovni delež in s tem deležem povezane pravice in obveznosti (ZGD-1994). Vpis spremembe družbenika v sodnem registru je zato le vpis deklaratornega značaja.

V konkretnem primeru je dolžnik L.J. navedel, da je iz družbe izstopil na podlagi "pogodbe o prodaji in izstopu družbenika z dne 16.8.1994". To pogodbo je priložil svojemu ugovoru. Pogodba je bila sklenjena pred odvetnikom v skladu z določili 416. člena v zvezi z 587. členom ZGD. Po 587. členu ZGD so bili odvetniki pooblaščeni začasno opravljati zadeve, za katere so po ZGD pooblaščeni notarji in so namesto z zakonom predvidenih notarskih listin sestavljali veljavne ustrezne listine. Ta ureditev je veljala do 1.6.1995, do objave Datuma nastopa poslovanja notarjev (Ur. l. RS, št. 28/1995). Na podlagi navedenega je torej ugotoviti, da je dolžnik iz družbe pravno veljavno izstopil dne 16.8.1994. To pa pomeni, da ob prenehanju družbe dne 9.5.2000 oz. objave tega prenehanja v Uradnem listu Republike Slovenije dne 8.6.2000 dejansko sploh ni bil družbenik izbrisane družbe. Iz tega pa sledi, da tudi ni mogel kot družbenik izbrisane družbe prevzeti neporavnanih obveznosti izbrisane družbe. Pravno zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da glede na "načelo zaupanja v registrsko stanje in publicitetno načelo" izstop nima pravnega učinka v razmerju do upnika - tretje osebe in da bi sprememba družbenika nasproti upniku lahko učinkovala šele od trenutka vpisa spremembe družbenika v sodni register. Vpis spremembe družbenika v sodni register je vpis deklaratorne narave. Pri spremembi družbenika je konstitutivne narave sklenitev pogodbe v predpisani obliki, kar pomeni, da sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega. Zato pa je tudi napačno sklicevanje sodišča prve stopnje na načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo. Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj navedeno utemeljeni pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).