Jedro

O stroških pritožbenega postopka v zvezi začasno odredbo je že bilo pravnomočno odločeno in o tem prvostopenjsko sodišče ne bi bilo smelo odločati še enkrat. Obdavčljivi dogodek v davčnem smislu je bila oprava odvetniške storitve, ta pa je bila zaključena najkasneje z zadnjim procesnim dejanjem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se točka II. sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 2.997,00 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 163,20 EUR v 15 dneh od vročitve te odločbe, v primeru zamude s plačilom pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15. dnevnega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe. O predlogu za izdajo začasne odredbe je odločilo prvostopenjsko sodišče. Zoper ta sklep je bila vložena pritožba. O njej je odločilo pritožbeno sodišče s sklepom z dne 10. 5. 2012. V tem sklepu je bilo odločeno tudi o stroških pritožbenega postopka. Vsaki stranki je bilo naloženo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

2. Po umiku tožbe je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep. V točki I. sklepa je odločilo o ustavitvi postopka. V točki II. je odločilo o stroških postopka. V obrazložitvi je pojasnilo, da mora tožeča stranka med drugim povrniti tudi nagrado za redno pravno sredstvo, to je začasno odredbo (v višini 594,60 EUR) in pa materialne stroške v zvezi s tem pravnim sredstvom (v višini 20,00 EUR). Toženi stranki je prisodilo tudi 22 % DDV od različnih stroškov, to pa je znašalo 684,66 DDV. Tožeči stranki je naložilo plačilo skupaj 3.796,76 EUR. Ni pa ji naložilo plačila zakonskih zamudnih obresti od tega zneska za primer zamude s plačilom.

3. Tožeča stranka je vložila pritožbo le zoper odločitev o stroških postopka (točka II. sklepa). V pritožbi navaja, da je bilo o stroških pritožbenega postopka že pravnomočno odločeno. Poleg tega napada tudi odločitev o višini DDV. Pritožba navaja, da je bila v korist tožene stranke opravljena zadnja odvetniška storitev 7. 3. 2013. To pa je bilo še pred zvišanjem DDV na 22 % od davčne osnove, ki se je dogodilo šele 1. 7. 2013. 4. Pritožnica je zahtevala tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožba ima prav, da je bilo o stroških pritožbenega postopka v zvezi začasno odredbo že pravnomočno odločeno in da o tem prvostopenjsko sodišče ne bi bilo smelo odločati še enkrat. Prvostopenjsko sodišče je tako tožeči stranki naložilo povrnitev nagrade za redno pravno sredstvo (v višini 594,60 EUR) in pa materialnih stroškov v zvezi s tem pravnim sredstvom (v višini 20,00 EUR), čeprav do teh dveh zneskov tožena stranka ni bila več upravičena.

7. Utemeljena je tudi pritožba zoper odmero DDV. Stopnja DDV je bila v resnici zvišana 1. 7. 2013 s sprejetjem ZIPRS1314-A. Navedeni zakon je zvišal stopnjo DDV za odvetniške storitve z 20 % na 22 % (1. in 2. odstavek 60.a člena ZIPRS1314-A), s tem pa je spremenil 41. člen ZDDV-1. 8. Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene (1. odstavek 33. člena ZDDV-1). Obdavčljivi dogodek v davčnem smislu je bila torej oprava odvetniške storitve, ta pa je bila zaključena najkasneje z zadnjim procesnim dejanjem. To je bilo opravljeno takrat, ko je navedla pritožba in je torej v tem času še veljala stopnja DDV v višini 20 %. Tožena stranka je torej upravičena le do povračila DDV v tej višini.

9. Prvostopenjsko sodišče je DDV obračunalo od stroškov v skupni višini 3112,10 EUR (brez DDV). Pravilna višina bi bila za 614,60 EUR nižja in bi znašala 2497,50 EUR (brez DDV). Skupaj z DDV (v višini 20 % od te glavnice) mora torej tožeča stranka povrniti 2.997,00 EUR.

10. Pritožba tožeče stranke je torej utemeljena, zato je pritožbeno sodišče odločbo prvostopenjskega sodišča spremenilo. Pravni temelj za to je imelo v 3. točki 365. člena ZPP.

11. Ker je utemeljena pritožba v glavni stvari, je pritožnica upravičena tudi do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. in 2. odstavek 165. člena ZPP). Ti so znašali 50,00 EUR po tf. št. 3220 ZOdvtT, 10,00 EUR po tf. št. 6002 ZOdvT in 22 % DDV od vsote prej navedenih zneskov po tf. št. 6007 ZOdvT, skupaj torej 73,20 EUR. Tožeča stranka je upravičena tudi do povrnitve sodne takse v višini 90,00 EUR, skupaj torej do povrnitve 163,20 EUR.