Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbi 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči.
Tožba se zavrne.
Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (Bpp). Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka 31. 1. 2011 prejela tožnikovo prošnjo za dodelitev Bpp v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tožena stranka se sklicuje na določila Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB1 in 23/08; v nadaljevanju ZBPP), ki v 13. členu določa, da je do Bpp upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla plačila stroškov sodnega postopka oziroma stroškov izvajanja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Po določbi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek). Tožena stranka je vpogledala v obračune plač tožnikove soproge za oktober, november in december 2010 in ugotovila, da je znašal skupni dohodek tožnika in njegove soproge v tem trimesečnem obdobju 3.103,52 EUR, povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v tem obdobju pa je znašal 517,25 EUR in je zato presegal višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnikova soproga je imela od svojih neto plač sicer nekatere odtegljaje, vendar se navedeni odhodki ne odštejejo od njenih neto plač, ker zakon tega ne dopušča. Glede na to, da tožnik in njegova soproga že z višino lastnega dohodka presegata mejni znesek za odobritev Bpp, se tožena stranka ni spuščala v presojo višine njunega premoženja in drugih zakonskih pogojev za dodelitev Bpp.
Tožnik v tožbi navaja, da je od sredine leta 2007 nezaposlen in psihično uničen ter ne vidi možnosti, da bi plačal osebni stečaj. Tožena stranka se sklicuje na osebni dohodek njegove soproge, ki pa ima tudi kredit, v osebnem dohodku pa so prikazani tudi stroški prevoza, malica, plačilo sindikata, itd,, torej stroški, ki se ne bi smeli obračunati kot osebni dohodek. Ob odštetju vseh stroškov, med drugim tudi za pokritje tožnikovega dolga, ostane zelo malo. Tožnikov dolg je nastal zaradi plačilne nediscipline podjetij. Prosi za pomoč pri plačilu osebnega stečaja. V nasprotnem primeru pa naproša toženo stranko, da mu pomaga pri postopku razveze, ker noče, da družina trpi za njegove napake.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in razlogih, ki narekujejo izpodbijano odločitev. Tožnikove navedbe, da naj bi tožena stranka pri izračunu dohodka tožnikove soproge upoštevala tudi povračila za prevoz na delo in malico, niso točne. Tožena stranka je upoštevala neto plače tožnikove soproge, pri čemer pa ni odštela odtegljajev (razne članarine in obroki kreditov), ker Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – UBP, v nadaljevanju ZSV) tega ne dopušča. V dopisu, ki ga je sodišče prejelo 17. 5. 2011, tožnik ponovno pojasnjuje težke razmere v katerih živi ter navaja, da bo stanje v kratkem še slabše, saj gre soproga na operacijo, zaradi česar bosta imela manjše dohodke.
Tožba ni utemeljena.
Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa navaja: Po določbi 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve (v nadaljnjem besedilu minimalni dohodek).
Iz 14. člena ZBPP pa izhaja, da se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena ZSV. Iz 27.a člena ZSV izhaja, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka upoštevajo vsi dohodki in prejemki v višini s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Toženka je z izpodbijano odločbo na podlagi zgoraj citiranih določb zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovila, da njegovo finančno stanje presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (tj. 459,04 EUR), saj mesečni povprečni dohodek na člana tožnikove družine znaša 517,25 EUR. Navedeno izhaja iz podatkov upravnih spisov (obračuni plač za tožnikovo ženo), pri čemer niso utemeljeni tožnikovi ugovori, da naj bi bila v izračunu dohodka tožnikove soproge upoštevana tudi prejeta povračila za prevoz na delo in za malico. Sodišče pa zavrača tožnikove ugovore, da bi pri izračunu navedenega zneska tožena stranka morala upoštevati razne odteglaje (obroki kreditov …), saj ZSV tega ne določa. Glede na vse navedeno, na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati sklicevanje tožnika, da naj bi zaradi navedenega postopka imel tožnik razlog za razvezo zakonske zveze. V zvezi z naknadnimi navedbami tožnika, da tožnikova soproga odhaja na operacijo, posledica česar bo za njiju manjši osebni dohodek, sodišče pripominja, da ima tožnik možnost, da zaradi spremenjenih okoliščin vloži novo prošnjo za dodelitev Bpp in da bo tožena stranka v slednjem primeru ponovno preverjala izpolnjevanje predpisanih pogojev.
Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.