Jedro

Izpolnjene so zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr in sodelovanje v milejših oblikah zdravljenja ni možno iz razloga, ker zaradi prisotnih bolezenskih simptomov udeleženec nima uvida v potrebo po zdravljenju in zato v procesu zdravljenja ne bi sodeloval.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I), in da se ga zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike še najdalj do 10. 8. 2022 (II).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Udeleženec po odvetnici, ki mu je bila postavljena po uradni dolžnosti, vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da udeleženca odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Udeleženec je izpovedal, da se dobro počuti, da se zaveda, da ima sladkorno bolezen, da se glede zdravstvenega stanja povezanega z duševno boleznijo vse dogovori po telefonu s svojim psihiatrom, pravilno je tudi povedal svojo starost in mesec rojstva. Udeleženec se podrobno ne bo opredeljeval do ugotovitev izvedenke, njegova pretekla ravnanja pa ne ogrožajo njegovega življenja, bodisi življenja drugih, zato je sodišče nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Njegova ravnanja tudi ne zadostijo zakonskim pogojem iz 39., 53. - 68. čl. Zakon o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), na podlagi katerih se osebo lahko zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike. Opustitev terapije z zdravili samo po sebi še ne pomeni izpolnitve pogojev iz 39. člena ZDZdr.

4. Stanje ogroženosti, ki je posledica bolezni udeleženca, je mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči in sicer z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo.

_**Odločitev o pritožbi**_

5. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede procesnih kršitev, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter uporabe določb ZDZdr**_

6. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

7. Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je tudi uporabilo določbe ZDZdr, ki jih je v sklepu povzelo,1 zato pritožbeno sodišče teh določb znova ne povzema, da bi se s tem izognilo ponavljanju.

_**Odgovori na pritožbene navedbe**_

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da gre pri udeležencu za hudo duševno motnjo in sicer bipolarno afektivno motnjo - manični tip, da je zaradi opustitve terapije v domačem okolju prišlo do akutnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da je presoja realnosti pri udeležencu hudo motena in enako njegova sposobnost obvladovati svojega ravnanja,2 da udeleženec nujno potrebuje zdravljenje, ker se bo v nasprotnem njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo, da udeleženec hudo ogroža svoje zdravje in življenje, ker ima tudi sladkorno bolezen, zaradi nerednega jemanja zdravil in neurejene prehrane pa lahko pride do življenjsko nevarnih zapletov (npr. hiperozmularna koma), kar lahko povzroči, da se bolezen kronificira, da udeleženec ob povečani impulzivnosti in nižji frustracijski toleranci hudo ogroža lastno zdravje in življenje ter življenje in zdravje bližnjih, saj zaradi duševne bolezni postane agresiven (kot npr. pred sprejemom v psihiatrično kliniko, ko je napadel partnerko od sina, kričal in mahal z rokami po zraku, itd.), da je zaradi opustitve zdravljenja udeleženec postal izčrpan in shiran (ker ni nič jedel), da se udeleženec zaradi bolezenskih simptomov svojega stanja ne zaveda, da zdravljenje zavrača, kar je posledica bolezenske simptomatike in ne odraz njegove prave volje.3

9. Navedene deloma povzete ugotovitve sodišča prve stopnje potrjujejo, da so izpolnjene zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr, in da sodelovanje v milejših oblikah zdravljenja, kot se to zavzema pritožba, ni možno tudi iz razloga, ker zaradi prisotnih bolezenskih simptomov udeleženec nima uvida v potrebo po zdravljenju in zato v procesu zdravljenja ne bi sodeloval. _**Odločitev pritožbenega sodišča:**_

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 Podrobneje glej 2., 3. in 5. tč. sklepa sodišča prve stopnje. 2 Glej 6. tč sklepa sodišča prve stopnje, kjer je podroben opis ravnanj udeleženca pred sprejemom v psihiatrično kliniko. 3 Podrobneje glej 11. tč. sklepa sodišča prve stopnje.