Jedro

Če sta se stranki družbene pogodbe dogovorili, da odkupita določeno premoženje in postaneta z nakupom tega premoženja solastnika do določenih deležev, je taka pogodba pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, naj se ugotovi, da je tožeča stranka solastnica do 15/100-tink nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici pri vl.št. k.o..., ... k.o...,... k.o. ..., ...k.o..., ... k.o..., k.o..., ...k.o. ... in...k.o... in je dolžna tožena stranka izstaviti tožeči stranki listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi v 15-tih dneh po pravnomočnosti sodbe, sicer bo sodba nadomestila tako listino pod izvršbo. Začasno odredbo, izdano dne 17.6.1998 je v celoti razveljavilo.

Zoper to odločbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da sta v skladu s pogodbo o profitni skupnosti z dne 18.2.1994 pravdni stranki ustanovili profitno skupnost tako, da sta najprej kupili stečajnega dolžnika T... v razmerju 15 % za tožečo in 85 % za toženo in se dogovorili, da združita svoj trud in to kupljeno premoženje za dosego ciljev, navedenih v sami pogodbi. To jasno pomeni, da postaneta pravdni stranki lastnika kupljenega premoženja v razmerju, ki je razvidno iz pogodbe, to je 15 % tožeča in 85 % tožena. Pogodba o profitni skupnosti je družbena pogodba, na podlagi katere sta pravdni stranki kot družbenika pridobila solastnino na kupljenem premoženju.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi tega pa tudi ni raziskalo za pravilno odločitev o zadevi bistvenih dejanskih okoliščin. Po mnenju sodišča prve stopnje namreč glede na dejansko podlago, ki jo je navedla tožeča stranka v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka kot ga je tožeča stranka postavila v tožbi. Dejanska podlaga tožbe pa so dejstva v zvezi z ustanovitvijo profitne skupnosti in nakupom stečajnih dolžnikov. Tako pravno stališče pa je po mnenju pritožbenega sodišča zmotno. Sodišče prve stopnje je pogodbo o profitni skupnosti iz februarja 1994, sklenjeno med pravdnima strankama, pravilno opredelilo kot družbeno pogodbo, za presojo te družbene pogodbe pa se uporabljajo pravna pravila ODZ. Po 1 čl. Pogodbe o profitni skupnosti sta stranki določili, da opravita odkup družb T. v stečaju, B. v stečaju in C. v stečaju, pri čemer po 3. členu pogodbe znaša delež pri odkupu za tožečo stranko 15 %, za toženo stranko pa 85 %. Glede na določilo pravnega pravila paragrafa 1181 ODZ je družbena pogodba naslov, s katerim se pridobi lastnina, pridobitev sama pa in skupnost imovine ali stvari se uresniči le z njihovo izročitvijo. To določilo je treba po mnenju pritožbenega sodišča razlagati tako, da sta pravdni stranki s sklenitvijo pogodbe o profitni skupnosti z odkupom nepremičnin, ki so predmet tožbenega zahtevka, pridobili solastnino na tem premoženju, vloženo v to družbo, in sicer v razmerju kot je dogovorjeno, torej 15 % za tožečo in 85 % za toženo. Treba je namreč upoštevati, da tožeča stranka s tem, ko zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, zahteva izpolnitev te pogodbe. Seveda pa je vprašanje, ali je tožeča stranka s svoje strani pogodbo v celoti izpolnila, kar pa sodišče prve stopnje zaradi napačnega pravnega stališča, da na podlagi te pogodbe ni mogoče pridobiti lastnine, ni raziskovalo. Pritožbeno sodišče je zato ob ugoditvi pritožbi tožeče stranke izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje, upoštevajoč, da sta se stranki že dogovorili za deleže pri solastnini, ugotovi, ali je tožeča stranka s svoje strani izpolnila tudi ostale obveznosti iz pogodbe, sklenjene s toženo stranko, tako da je do prenosa lastninske pravice do 15 % tudi že prišlo. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo možna zakonita in pravilna odločba.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst. 166. čl. ZPP.