Jedro

Sodišče prve stopnje je povzelo izjavo pooblaščenca nasprotne udeleženke na naroku dne 8. 6. 2016 in na podlagi nje ugotovilo (le), da nasprotna udeleženka nima interesa za negovanje, obnavljanje in izkoriščanje gozda. Zapis v sporni točki je sodišče res nadaljevalo z besedilom "zato je sodišče gozdna zemljišča dodelilo predlagateljici v skladu z njenim interesom in glede na željo po delitvi v naravi", vendar tega ni mogoče razumeti tako, da predlagateljica prejme v last vsa gozdna zemljišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnine (gozdne in kmetijske parcele), solastne predlagateljici in nasprotni udeleženki vsaki do 1/2, razdružilo v naravi tako, da predlagateljica prejme v izključno last in posest nepremičnine ID 000-691/0-0, ID 000-229/0-0, ID 000-237/2-0, ID 000-199/0-0, ID 000-340/0-0, ID 000-343/0-0, ID 000-355/1-0, ID 000-355/2-0, ID 000-382/2-0, ID 000-82/3-0, ID 000-392/0-0, ID 000-1215/0-0, ID 000-544/1-0 in ID 000-929/1-0 v skupni vrednosti 41.436,87 EUR, nasprotna udeleženka pa prejme v izključno last in posest nepremičnine ID 000-690/0-0, ID 000-227/4-0, ID 000-142/0-0, ID 000-181/0-0 in ID 000-382/1 v skupni vrednosti 42.149,40 EUR (I. točka izreka). Razliko v višini 356,27 EUR mora nasprotna udeleženka predlagateljici plačati v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se po kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev od dneva pravnomočnosti sklepa dalje do plačila (II. točka izreka). Glede stroškov je sodišče odločilo, da vsaka udeleženka nosi svoje stroške postopka, skupne pa vsaka do 1/2 ter da bo o skupnih stroških izdalo poseben sklep (III. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka, ki sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ima sklep takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti in ker izrek sklepa nasprotuje razlogom sklepa. V izreku sklepa je sodišče nepremičnino ID 000-382/1 dodelilo v izključno last in posest nasprotni udeleženki, v 14. točki obrazložitve pa je isto nepremičnino dodelilo predlagateljici, zato obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. V obrazložitvi je sodišče utemeljilo večji interes predlagateljice na tej nepremičnini, ker želi delitev v naravi in ne v denarju, poleg tega naj bi predlagateljica trdila, da se bo v bodoče ukvarjala s kmetijsko dejavnostjo (gojenjem ameriških borovnic), tudi na tej nepremičnini. Ob takšni ugotovitvi je delitev, ki jo je sodišče opravilo v I. točki izreka sklepa, zmotna in se sodišču podre cela shema delitve v naravi. Sporna nepremičnina je vredna 17.551,20 EUR in če bi jo sodišče dodelilo predlagateljici, bi vzpostavilo bistveno nesorazmerje pri delitvi. Pritožba predlaga, naj sodišče v ponovljenem postopku ponovno oceni vse že izvedene dokaze, tudi glede ekonomske upravičenosti delitve nepremičnine ID 000-237/2-0. 3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo navedla, da si nasprotna udeleženka vsebino 14. točke obrazložitve razlaga nepravilno in preozko, saj je tam sodišče le ugotovilo, da nobena od nepravdnih strank ni izkazala posebnega interesa za dodelitev gozdnih zemljišč, da pa je predlagateljica izkazala interes delitve solastnih nepremičnin v naravi. Odločitev sodišča, da parcelo št. 382/1 k. o. X dodeli nasprotni udeleženki, je pravilna prav zaradi višine ocenjene vrednosti navedene nepremičnine, pa tudi sama nasprotna udeleženka je v svojem odgovoru na predlog predlagateljice predlagala, da se ta parcela dodeli njej.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji pritožbenega sodišča očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka ni podana. Razloge v 14. točki obrazložitve je treba razumeti v kontekstu celotnega postopka in vseh razlogov izpodbijanega sklepa. V za pritožbo sporni 14. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje povzelo izjavo pooblaščenca nasprotne udeleženke na naroku dne 8. 6. 2016(1) in na podlagi nje ugotovilo (le), da nasprotna udeleženka nima interesa za negovanje, obnavljanje in izkoriščanje gozda. Zapis v sporni točki je sodišče res nadaljevalo z besedilom "zato je sodišče gozdna zemljišča dodelilo predlagateljici v skladu z njenim interesom in glede na željo po delitvi v naravi", vendar tega ni mogoče razumeti tako, da predlagateljica prejme v last vsa gozdna zemljišča. 6. Sodišče je namreč v nadaljevanju (15. točka) jasno navedlo, da je pri delitvi upoštevalo mnenja izvedencev (na katera po dopolnitvi ni bilo pripomb), v katerih (skupno mnenje na red. št. 37) pa je bila zaradi čim manjše razlike v vrednosti predlagana delitev gozdnih parcel tako, da ena od strank dobi vsa gozdna zemljišča, razen sporne parcele 382/1 k. o. X.(2) Pooblaščenec nasprotne udeleženke A. A. v pripombah na izvedensko mnenje predlagani delitvi gozdnih zemljišč konkretizirano sploh ni nasprotoval, za sporno gozdno zemljišče št. 382/1 k. o. X pa je celo izrecno predlagal, da ga dobi nasprotna udeleženka (list. št. 105). Na tem mestu je treba še poudariti, da je predlagateljica v predlogu za razdružitev solastnine z dne 17. 7. 2014 predlagala delitev, po kateri bi sama prejela sporno gozdno zemljišče, na naroku dne 8. 5. 2015 pa sta pooblaščenca nasprotne udeleženke predlagala, da slednja prejme prav tiste nepremičnine, ki jih je zase predlagala predlagateljica (list. št. 20-21), torej tudi parc. št. 382/1 k. o. X. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo večkrat izražen predlog nasprotne udeleženke, da prejme sporno parcelo prav ona, in predlog razdružitve, ki so ga predlagali izvedenci, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna in v skladu s 70. členom Stvarnopravnega zakonika.

7. Glede sicer le navrženega pritožbenega očitka o ekonomski upravičenosti delitve nepremičnine ID znak 000-237/2-0, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede tega navedlo obširne razloge v 12. točki obrazložitve.

8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 35. člena in 37. člena ZNP.

Op. št. (1): Kjer je izjavil, da je nasprotna udeleženka parcelo 382/1 k. o. X oziroma celoten gozd pripravljena prodati do višine solastniškega deleža. Op. št. (2): Skupna vrednost gozdnih zemljišč je 31.045,06 EUR, samo sporna parcela pa je vredna 17.551,16 EUR.