Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
12.10.2023
07121-1/2023/1284
Sodni postopki
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Pojasnjujete, da na okrožnem sodišču teče pravdni postopek glede določitve obsega skupnega premoženja. Navajate, da stranka zahteva vpogled v transakcijske račune drugih oseb. Zanima vas, ali sme sodišče od banke zahtevati te informacije in ali lahko takšno razkritje prepoveste.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
IP ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ.
Sodišča so dolžna spoštovati pravila varstva osebnih podatkov po Splošni uredbi in ZVOP-2, kar med drugim pomeni, da morajo imeti za vsakršno obdelavo osebnih podatkov ustrezno in zakonito pravno podlago, upoštevati vsa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ter zagotoviti ustrezno zavarovanje osebnih podatkov.
Sodišče je tisto, ki presoja, kateri podatki so potrebni za odločitev v konkretnem postopku, ter nosi odgovornost za zakonito obdelavo. Oprave za postopek relevantne poizvedbe pri banki zato ne morete prepovedati.
IP je v preteklosti že odgovarjal na podobna vprašanja, na primer v mnenju »Pridobivanje osebnih podatkov s strani sodišč« št. 07121-1/2023/692, ki je dostopno na https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/.
Iz teh mnenj izhaja, da skladno s tretjim odstavkom 55. člena Splošne uredbe IP ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ. Zato vam na vaše vprašanje ne more dokončno odgovoriti. Pojasnjuje pa, da morajo tudi sodišča spoštovati pravila varstva osebnih podatkov po Splošni uredbi in ZVOP-2, kar med drugim pomeni, da morajo imeti za vsakršno obdelavo osebnih podatkov ustrezno in zakonito pravno podlago, upoštevati vsa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ter zagotoviti ustrezno zavarovanje osebnih podatkov (npr. preprečiti nezakonite vpoglede).
IP dodaja, da ima sodišče za pridobivanje dokazov načeloma pravno podlago v zakonu. 10. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) denimo izrecno določa, da so državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, dolžni, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke. Osebni podatki morajo biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe). Sodišče pa je tisto, ki presoja, kateri podatki so potrebni za odločitev v konkretnem postopku (213. člen ZPP), ter nosi tudi odgovornost za zakonito obdelavo. Poizvedbe so v praksi dokaj pogost dokaz, predvsem ko gre za ugotavljanje višine plače ali stanja na računih, npr. v pravdah za ugotovitev deležev na skupnem premoženju (glej Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 1. knjiga, str. 100). Takšnega pridobivanja podatkov oziroma oprave za postopek relevantne poizvedbe pa ne morete prepovedati niti banki niti sodišču.
Lepo vas pozdravljamo,
Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka