Jedro

Sodišče se je pri odločitvi pravilno sklicevalo na drugi odstavek 107. člena ZPP, ki določa, če priloži stranka listino v izvirniku, jo sodišče obdrži, nasprotni stranki pa dovoli, da jo pregleda. Ko sodišču listina ni več potrebna, jo na zahtevo vrne vložniku, vendar pa lahko zahteva, da priloži spisom njen prepis. Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je treba smiselno enako, kot to določa drugi odstavek 107. člena ZPP postopati tudi z ostalimi dokaznimi gradivi in ne samo z listinami, zato pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbene teze, da ta določba velja le za listine.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep P 1/2009-III z dne 7. 5. 2021 se zavrne in se potrdi ta sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sklep P 1/2009-III z dne 5. 5. 2021 se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se sedaj glasi:

1. Prvo tožeča stranka je dolžna povrniti toženim strankam pravdne stroške v višini 45.658,88 EUR v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila."

2. Drugo tožeča stranka je dolžna povrniti toženim strankam pravdne stroške v višini 1.641,31 EUR v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

3. Prvo tožeča stranka je dolžna povrniti pravdne stroške stranskemu intervenientu v višini 25.218,52 EUR v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

4. Prvo tožeča stranka je dolžna povrniti pravdne stroške stranskemu intervenientu v višini 906,54 EUR v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

III. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje P 1/2009-III z dne 5. 5. 2021. IV. Pravdne stranke krijejo same svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Odločitvi sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 1/2009-III z dne 5. 5. 2021 sklenilo: "I. Tožeči stranki sta toženim strankam dolžni solidarno povrniti njihove pravdne stroške v višini 50.320,21 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

II. Tožeči stranki sta stranskemu intervenientu na strani toženih strank dolžni solidarno povrniti njegove pravdne stroške v višini 26.125,06 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila."

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 1/2009-III z dne 7. 5. 2021 zavrnilo predlog tožnika z dne 14. 4. 2021, da se mu vrne dokazno gradivo.

_Povzetek pritožbenih navedb zoper sklep z dne 5. 5. 2021_

3. Pritožnik izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje določilo previsoke vrednosti posameznih odvetniških opravil. Po tarifni številki 18. Odvetniške tarife je ob upoštevanju skupne vrednosti spornega predmeta (230.800,00 EUR) in uporabljenega količnika v višini 0,60 EUR za točko, vrednost storitve 1.700 točk in ne 2.000 točk, kot je to zmotno ugotovilo sodišče. Vrednost spornega predmeta ob upoštevanju količnika 0,60 EUR za točko, preračunano v točke je 384.666,67 točk, zato je vrednost storitve 1.700 točk. Glede na vrednost spornega predmeta je treba točke določiti v razponu od 360.000 do 400.000 točk. Tožnika v nadaljevanju pritožbe določno navajata, katere odvetniške storitve so bile iz teh razlogov nepravilno ovrednotene.1

4. Iz enakih razlogov je sodišče zmotno priznalo odvetniške storitve stranskemu intervenientu.2

5. Sodišče je zmotno seštelo stroške, ker je pravilen seštevek 47.300, 20 EUR in ne 50.320,21 EUR.

6. Izrek sklepa v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti je nejasen in nerazumljiv, ker iz njega ne izhaja, od katerega dne pričnejo teči zakonske zamudne obresti od priznanih pravdnih stroškov, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

7. Sodišče je zmotno uporabilo določbo 161. člena ZPP, ko je sklenilo, da sta tožnika solidarno dolžna povrniti tožencem pravdne stroške. Tožbeni zahtevek prvo tožnika je 222.800,00 EUR, tožbeni zahtevek drugo tožnice pa 8.000,00 EUR. Prvo tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za premoženjsko in nepremoženjsko škodo kot neposredni oškodovanec, drugo tožnica pa kot posredna oškodovanka na podlagi 180. člena Obligacijskega zakonika. Tožnika sta navadna sospornika. Ker se višina tožbenih zahtevkov tožnikov bistveno razlikuje, velja določba drugega odstavka 161. člena ZPP. Iz teh razlogov mora prvo tožnik kriti stroške v višini 96,53 %, drugo tožnica pa v višini 3,47 %.

8. Tožnika sta priglasila pritožbene stroške.

_Povzetek pritožbenih navedb zoper sklep z dne 7. 5. 2021_

9. Tožnika izpodbijata sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

10. Tožnika sta na prošnjo izvedenskega organa oziroma konkretno na prošnjo prof. dr. A. A., ki je v okviru izvedenskega organa skupaj z drugimi izdelal izvedensko mnenje, prinesla dele preiskovanega platišča in izdelane preizkušance, na podlagi katerih je izvedenski organ opravil preiskave in izdelal izvedensko mnenje. Na narok z dne 26. 10. 2018 je prof. dr. A. A. prinesel nazaj preiskovance, ki so last tožnikov, katerih pa sodišče tožnikoma ni želelo vrniti in jih je zadržalo v sodnem spisu. Sodnica je tožnikoma pojasnila, da bo material hranila in o tem izdala sklep, česar pa kasneje ni storila.

11. Sodišče je zmotno uporabilo 107. člen ZPP, ki govori izključno o ravnanju z dokaznimi listinami. Preizkušanci ne predstavljajo dokazne listine, ker dokazno listino predstavlja le izvedensko mnenje, ki vsebuje rezultate testiranj, ki so bila izvedena na podlagi materiala, ki sta ga tožnika predložila izvedencem za potrebe izdelave mnenja in ga je sodišče zadržalo v hrambi.

12. Sodišče ni sprejelo dokaznega sklepa, s katerim bi odločilo, da se vpogleda v ta material. Sprejelo je zgolj dokazni sklep, da se vpogleda v izvedensko mnenje. Ker je bilo na podlagi delov platišča in preizkušancev že izdelano izvedensko mnenje, ki služi kot dokazna listina v postopku, ni več potrebe, da bi sodišče material zadrževalo v sodnem spisu, zato je odločitev sodišča brez pravne podlage.

13. Tožnika sta priglasila pritožbene stroške.

_Odgovora na pritožbi_

14. Toženci v odgovorih na pritožbi predlagajo njuni zavrnitvi, priglasili pa so tudi pritožbene stroške.

_Odločitev o utemeljenosti pritožb_

15. Pritožba zoper sklep z dne 5. 5. 2021 je delno utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 7. 5. 2021 ni utemeljena.

_Glede (ne)utemeljenosti pritožbe zoper sklep z dne 5. 5. 2021_

16. Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezan za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 14. člena Odvetniške tarife). Sodišče prve stopnje je uporabilo tarifo v skladu z navedeno določbo. Tudi ob upoštevanju tretjega odstavka 14. člena Odvetniške tarife3 so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

17. Po tarifni številki 18. Odvetniške tarife je ob upoštevanju skupne vrednosti spornega predmeta 230.800,00 EUR in ob uporabi količnika 0,459 EUR vrednost storitve 2.000 točk. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje napačno določilo vrednost odvetniških storitev tožencem in stranskemu intervenientu.

18. Sodišče prve stopnje je napačno seštelo stroške, kar utemeljeno opozarja pritožba. Pravilen seštevek je 47.300,20 EUR, zato je pritožbeno sodišče računsko pomoto popravilo, hkrati pa je bolj določno opredelilo, od kdaj tečejo zamudne obresti.

19. Sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki (tretji odstavek 164. člena ZPP). Tožnika sta navadna sospornika, kar pomeni, da nista nerazdelno odgovorna za stroške, zato je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu zmotna.

20. Tožnika v pritožbi utemeljeno navajata, da je precejšnja razlika glede nujnega deleža pri spornem predmetu. Ker prvo tožnik uveljavlja terjatev v višini 222.800,00 EUR, drugo tožnica pa v višini 8.000,00 EUR, je treba uporabiti drugi odstavek 161. člena ZPP, ki določa, če je med sosporniki precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu, določi sodišče po tem razmerju, kolikšen del stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov. Pritožba zato utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo tožniku naložiti v plačilo 96,53 % vseh pravdnih stroškov, tožnici pa 3,47 % vseh pravdnih stroškov.

21. Iz teh razlogov mora prvo tožnik povrniti tožencem pravdne stroške v višini 45.658,88 EUR, stranskemu intervenientu pa 25.218,52 EUR, drugo tožnica pa mora plačati tožencem 1.641,31 EUR in stranskemu intervenientu 906,54 EUR.

22. Ker je pritožbeno sodišče deloma spremenilo odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov in teka zakonskih zamudnih obresti, je še odločilo, da morata tožnika plačati pravdne stroške v petnajstih dnevih od izdaje (tega) sklepa pritožbenega sodišča, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

23. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče deloma ugodilo pritožbi in v tem delu sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa pritožbenega sodišča, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

_Glede neutemeljenosti pritožbe zoper sklep z dne 7. 5. 2021_

24. Sodišče se je pri odločitvi pravilno sklicevalo na drugi odstavek 107. člena ZPP, ki določa, če priloži stranka listino v izvirniku, jo sodišče obdrži, nasprotni stranki pa dovoli, da jo pregleda. Ko sodišču listina ni več potrebna, jo na zahtevo vrne vložniku, vendar pa lahko zahteva, da priloži spisom njen prepis.

25. Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je treba smiselno enako, kot to določa drugi odstavek 107. člena ZPP postopati tudi z ostalimi dokaznimi gradivi in ne samo listinami, zato pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbene teze, da ta določba velja le za listine.

26. Dokazno gradivo – deli platišč in preizkušanci - so pomembno dokazno gradivo, ki bo morda potrebno v novem sojenju, če bosta tožnika uspela v revizijskem postopku. Ta dokazni material se bo vrnil tožnikoma takoj, ko več ne bo potreben za sodni postopek, kot je tožnikoma pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

27. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da navedeni material ni bil del dokaznega postopka, saj iz izvedenskih mnenj izhaja, da je bil sporni material nujno potreben za namene preiskav in izdelave izvedenskega mnenja, kar pomeni, da bo navedeno dokazno gradivo lahko potrebno tudi v morebitnem nove sojenju.

28. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

_Odločitev o stroških pritožbenega postopka_

29. Pritožnika s pritožbo zoper sklep z dne 7. 5. 2021 nista uspela, zato morata sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo tožencev ni bil potreben, zato tudi toženci krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

30. Tožnika nista uspela s pritožbo v celoti, s katero sta izpodbijala sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 5. 2021. Odločilno pa je dejstvo, da tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje nista uspela, kar pomeni, da je treba tudi te pritožbene stroške upoštevati kot celoto v smislu njunega neuspeha v postopku. Pritožbeno sodišče je tudi upoštevalo, da so toženci vložili odgovor na pritožbi. Ob upoštevanju razlogov, ki so navedeni v odgovoru na pritožbi in glede na (ne)uspeh tožnikov v pritožbenem postopku, je pritožbeno sodišče odločilo, da pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Glej drugi odstavek na strani 3 pritožbe. 2 Podrobneje glej pritožbene navedbe v četrtem odstavku na strani 3 pritožbe. 3 Tretji odstavek 14. člena Odvetniške tarife določa: „Izjemoma je stranka dolžna odvetniku plačati storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka, če se med postopkom ni spreminjala vrednost obravnavanega predmeta, zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, pa je število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov.“