Jedro

Ker tožnik v postavljenem 15-dnevnem roku od prejema sklepa o dopolnitvi tožbe, tožbe ni ustrezno dopolnil, saj sodišču ni posredoval odločbe, katero je s tožbo izpodbijal, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (5. odstavek 108. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika z dne 31. 12. 2014. Ugotovilo je, da tožnik v postavljenem 15-dnevnem roku od prejema sklepa o dopolnitvi tožbe, tožbe ni ustrezno dopolnil, saj sodišču ni posredoval odločbe z dne 12. 12. 2014, katero je s tožbo izpodbijal. 2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da je bila tožba zavržena, ker ni dostavil sodišču odločbo z dne 12. 12. 2014 in v nadaljevanju v celoti ponovi navedbe v tožbi, ki se vsebinsko nanašajo na nestrinjanje s tem, da ni razvrščen v I. kategorijo invalidnosti in da mu v posledici tega ni priznana pravica do invalidske pokojnine. Navaja, kako je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavrnil njegovo zahtevo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine v letu 2010, ko ga je razvrstil v III. kategorijo invalidnosti in mu priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami in da je toženka ravnala napačno, ko je odločala o njegovi telesni okvari ter ugotovila, da telesne okvare ni. V zaključku pritožbe navaja, da sicer drži, da ni priložil odločbe z dne 12. 12. 2014, ker jo je dejansko pozabil, vendar jo sedaj dostavlja, tako da bo sodišče lahko obravnavalo njegovo tožbo. Prilaga dve odločbi tožene stranke z dne 12. 1. 2015. Prvo, s katero se mu prizna pravica do delnega nadomestila v znesku 218,34 EUR na mesec od 22. 12. 2014 dalje in drugo, s katero mu preneha pravica do nadomestila za invalidnost z 21. 12. 2014. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa prvostopenjskega sodišča, upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP) v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena ZPP. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz sodnega spisa izhaja, da je tožnik dne 30. 12. 2014 na prvostopenjsko sodišče naslovil tožbo zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je zahteval, da se odpravi odločba z dne 12. 12. 2014, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske upokojitve. V okviru predhodnega postopka je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da tožnik odločbe, ki jo izpodbija v sporu, ni predložil ter ga s sklepom z dne 15. 1. 2015 pozvalo, da v roku 15 dni sodišču predloži odločbo, ki jo izpodbija. Sočasno ga je opozorilo (točka 6 obrazložitve), da v primeru, da v roku 15 dni sodišču ne bo predložil izpodbijane odločbe bo sodišče tožbo zavrglo. Tožnik je v postavljenem roku sodišču posredoval tožbo z nekaterimi prilogami, vendar zahtevane dokončne odločbe tožene stranke z dne 12. 12. 2014 ni predložil. V posledici navedenega je sodišče izdalo izpodbijani sklep z dne 10. 3. 2015, s katerim je tožbo tožnika zavrglo.

6. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji - ZDSS-1) v 73. členu določa, da če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo pravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. K tožbi je treba preložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Prvostopenjsko sodišče je po ugotovitvi, da tožnik tožbi ni priložil dokončnega upravnega akta, ki ga je v tožbi izpodbijal izdalo sklep, da odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 12. 12. 2014, ki jo v tožbi izpodbija predloži sodišču v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

7. Tožnik dokončne odločbe ni predložil v postavljenem roku, zato je sodišče njegovo tožbo zavrglo, kakor je bil tožnik predhodno opozorjen in kakor to določa peti odstavek 108. člena ZPP. Ta določa, da sodišče zavrže vlogo, če jo vložnik ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo. Dokončna odločba je pogoj in obvezna vsebina tožbe, če je ta vložena zoper upravni akt. 8. Tožnik v pritožbi sam navaja, da v roku ni predložil odločbe z dne 12. 12. 2014, ker jo je pozabil. To po mnenju pritožbenega sodišča ni sprejemljiv razlog, da bi prvostopenjsko sodišče ravnalo drugače kakor je. Ob tem pritožbeno sodišče še ugotavlja, da tožnik tudi v pritožbi dokončnega upravnega akta ne prilaga.

9. Tožnik je bil v sklepu o popravi tožbe dovolj jasno poučen v čem je pomanjkljivost tožbe, kaj in v kakšnem roku je dolžan to sodišču dostaviti, kakor tudi o pravnih posledicah, če se po tem ne bo ravnal. Ker se tožnik ni ravnal po sklepu o dopolnitvi tožbe, je sledila posledica, na katero je bil tožnik jasno opozorjen. Sodišče je njegovo tožbo na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.

10. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na to, ali je tožena stranka tožnika pravilno razvrstila v III. kategorijo invalidnosti in ali bi ga morala v I. kategorijo invalidnosti ter glede telesne okvare, ki mu ni bila priznana, za rešitev predmetne zadeve niso relevantne. Pritožbeno sodišče je zgolj presojalo izpodbijani sklep o zavrženju tožbe tožnika in se vsebinsko v zadevo ni spuščalo. Ugotavljalo je zgolj, ali je imelo prvostopenjsko sodišče zadostne in utemeljene razloge, da je tožbo tožnika zavrglo.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.