Jedro

Upnik je izvršilni predlog za izterjavo denarne terjatve, ugotovljene z izvršljivo upravno odločbo, podal še v času veljavnosti starega ZUP, zato je za konkretno izvršbo s prenosom dolžnikove denarne terjatve in subsidiarno s prodajo dolžnikovih premičnin, pristojno sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za nepristojno za odločanje v konkretni izvršilni zadevi in upnikov predlog za izvršbo zavrglo.

Proti sklepu se je pritožil upnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni oziroma razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je bil izvršilni predlog vložen pred uveljavitvijo novega Zakona o splošnem upravnem postopku, zaradi česar je za konkretno izvršbo glede na določbo 324.člena novega Zakona o splošnem upravnem postopku potrebno postopati po določbah starega Zakona o upravnem postopku. Po slednjem pa se je upravna izvršba za izterjavo denarnih terjatev z rubežem denarnih sredstev, premičnin in nepremičnin dolžnika opravljala po sodni poti.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 2.točke 2.odstavka 17.člena v zvezi z 2.odstavkom 18.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, ZIZ, v veljavi od 15.10.98) je veljaven izvršilni naslov v postopku izvršbe pred sodiščem tudi izvršljiva odločba, ki jo izda upravni organ pri izvrševanju javnih pooblastil v upravnem postopku, če se glasi na izpolnitev denarne obveznosti. Novi Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, v nadaljevanju novi ZUP, v veljavi od 2.4.2000), ki je napram ZIZ poznejši zakon in kot tak po pravilu lex posteriori derogat legi priori derogira prejšnjega (torej ZIZ) v 2.odstavku 288.člena določa, da se prisilna izterjava denarne terjatve, ugotovljene z izvršljivo upravno odločbo, izterja po sodni poti, če se izterja iz dolžnikovega nepremičnega premoženja ali iz deleža družbenika. Isti zakon pa v prehodni določbi 324.člena določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah starega Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, v nadaljevanju stari ZUP). Stari ZUP pa v 2.odstavku 276.člena določa, da se izvršba za izpolnitev denarnih obveznosti opravlja po sodni poti, le izjemoma se sme izvršba za izterjavo denarnih obveznosti in prejemkov na podlagi delovnega razmerja s privolitvijo zavezanca opraviti po upravni poti. Ob taki zakonski ureditvi in ob tem, da je upnik izvršilni predlog podal dne 25.11.1999, torej še v času veljavnosti starega ZUP, ima pritožnik prav, ko meni, da je za konkretno izvršbo s prenosom dolžnikove denarne terjatve in subsidiarno s prodajo dolžnikovih premičnin, pristojno sodišče. Upoštevaje prehodno določbo 324.člena novega ZUP sodišče prve stopnje svojo odločitev napačno opre na 2.odstavek 288.člen novega ZUP in se izreče za nepristojno, izvršilni predlog pa zavrže. Glede na navedeno je bilo treba upnikovi pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3.točka 365.člena v zvezi s 15.členom ZIZ).