Jedro

Ni naloga kolizijskega skrbnika, da rešuje konfliktni odnos med staršema. Kolizijskega skrbnika otroku sodišče postavi, če se med postopkom izkaže, da je konflikt med staršema takšne narave, da postopek za varstvo koristi otroka izkoriščata za nasprotovanje drugemu staršu brez upoštevanja, kaj bi bilo v korist otroka oz. sta brez sposobnosti uvida, da otroku nastaja škoda.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče za kolizijskega skrbnika mladoletnemu A. A. postavilo odvetnika B. B. iz Ljubljane po tem, ko je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec, oče mladoletnega A. A., nekritičen do prekomernega uživanja alkohola, da ima zaradi tega resne težave v življenju (odvzem vozniškega dovoljenja, psihično in fizično nasilje nad partnerico in sinom, prekinitev stikov z družino, nezaposlenost). V teku je postopek zaradi zaupanja mladoletnega sina v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Starša sta v konfliktu, oče materi očita slabo vzgojo, medtem ko ona navaja, da se ga sin boji in zaradi nekontroliranega vedenja v času alkoholnega opoja dvomi v sposobnost nasprotnega udeleženca imeti osebne, samostojne stike z A. A., ko je stike izkoriščal predvsem za obračun z dečkovo materjo. Mati predlagateljica se je zato že januarja 2023 skupaj z A. A. umaknila od nasilnega nasprotnega udeleženca, ki mu je bila tudi izrečena prepoved približevanja. 6. 7. 2023 so bili nasprotnemu udeležencu določeni stiki z A. A. pod nadzorom Centra za socialno delo. Ker je imel nasprotni udeleženec na stikih večkrat izpad v smislu kritike nad predlagateljico ter da še ni končal z njo, je sodišče 11. 7. 2024 sklenilo, da se pravice do stikov nasprotnemu udeležencu začasno omejijo tako, da stiki med njim in A. A. začasno potekajo neosebno tako, da nasprotni udeleženec vsak drugi teden sinu po pošti pošlje pismo, sin pa s pomočjo mame na pismo odgovori v naslednjem tednu, ter preko videoklica tako, da nasprotni udeleženec ob sredah ob 16.00 uri pokliče A. A. na materino telefonsko številko v trajanju do 15 minut.

2.Sklep o postavitvi kolizijskega skrbnika, ki naj bi varoval pravice in koristi A. A. v tem postopku, izpodbija dečkova mati, predlagateljica iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Iz obrazložitve pritožbe sledi, da iz izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče razbrati, zakaj naj bi bile koristi predlagateljice, dečkove matere, in mladoletnega A. A. v navzkrižju. Zgolj dvom sodišča, ali sta starša sposobna uveljavljati resnične koristi otroka v tem postopku, skladno s sodno prakso ne zadošča za prepričljiv zaključek o koliziji interesov ter za imenovanje kolizijskega skrbnika. Dosedanje ravnanje dečkove matere prav v ničemer ne kaže, da ravna v nasprotju s koristmi in interesi sina. Pritožnica je utemeljeno izpostavila dvom v sposobnost nasprotnega udeleženca imeti s sinom samostojne osebne stike. Temu je pritrdilo tudi sodišče prve stopnje, ko je začasno ukinilo celo stike pod nadzorom, pa tudi iz izvedenskega mnenja sledi, da je očetov stil življenja popolnoma podrejen zlorabi alkohola, zato je že večkrat izgubil vozniško dovoljenje. Kadar je pod vplivom alkohola, je psihično in fizično agresiven tudi so svojega sina. Dosedaj je bil že tudi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje nasilja v družini, v teku je še en postopek zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini. Tudi izvedenka je potrdila, da nasprotni udeleženec s svojim vedenjem v opitem stanju sina straši, njegovo vedenje je nepredvidljivo, postane vzkipljiv in egocentričen. V takšnem stanju ne zmore prepoznati dečkovih potreb. Ta nepredvidljivost, ki izhaja iz odvisnosti od alkohola, je po mnenju sodne izvedenke velika motnja za izvajanje samostojnih stikov z otrokom. Tako se pokaže, da zahteva matere, naj se preveri sposobnost dečkovega očeta za samostojne stike s sinom, nikakor ni bila v nasprotju z interesi otroka. V konkretnem primeru je sodišče z izpodbijanim sklepom poseglo v pravico dečkove matere, da varuje njegove koristi, čeprav je prav mati tista, ki najbolj pozna način ravnanja dečkovega očeta in otrokove odzive na to ravnanje. Zato ji sodišče ne bi smelo odvzeti pravice, da opozarja na okoliščine, ki so pomembne za varstvo in koristi otroka.

3.Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Otroka v sodnem postopku zastopajo starši, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 145. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ), vendar je otrok materialni udeleženec v nepravdnem postopku. Vedno je potrebno skrbno presoditi, ali v okoliščinah konkretnega primera obstaja kolizija interesov med starši in otrokom. Z imenovanjem kolizijskega skrbnika namreč sodišče lahko neutemeljeno poseže v ustavno varovane pravice in dolžnosti staršev (54. člen Ustave Republike Slovenije), če jim odvzame pravico do uveljavljanja otrokove koristi tudi v primeru, da starš svoje naloge opravlja dobro.

6.Sodišče prve stopnje je navzkrižje interesov med udeležencema (staršema) in njunim sinom utemeljilo na okoliščinah, da sta starša v izjemno konfliktnem medsebojnem odnosu, zato je sodišče podvomilo v sposobnost staršev uveljaviti resnične koristi otroka v tem postopku.

7.Sodišče je prezrlo, da ni naloga kolizijskega skrbnika, da rešuje konfliktni odnos med staršema. Kolizijskega skrbnika otroku sodišče postavi, če se med postopkom izkaže, da je konflikt med staršema takšne narave, da postopek za varstvo koristi otroka izkoriščata za nasprotovanje drugemu staršu brez upoštevanja, kaj bi bilo v korist otroka oz. sta brez sposobnosti uvida, da otroku nastaja škoda. Takšnega konflikta med dečkom in njegovo materjo pa podatki spisa niti obrazložitev izpodbijanega sklepa ne izkazujejo.

8.Ravnanje dečkove matere in ugotovitve izvedenke potrjujejo, da mati - predlagateljica prepoznava in poskrbi za potrebe šestletnega sina, da ravna odgovorno in v postopku ne zastopa le svojih, ampak tudi otrokove interese. Prav nič v ravnanju predlagateljice, kot ga opisuje sodišče prve stopnje, ne kaže, da ravna v nasprotju z koristmi in interesi sina, zato ni podlage, da bi ji sodišče omejilo ustavno varovane pravice in dolžnosti staršev. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 145, 145/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 54

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.