Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo čl. 38 ZIZ, ki v V. odst. določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo in določbo čl. 38 c, ki ureja obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja. Res je, da rubež ni bil izveden, vendar pa je dolžnici pojasniti, da je sodišče priznalo stroške ne za opravo rubeža, ampak po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ki v IV. odst. določa, da kadar je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oz. ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % plačila po tej tarifni številki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod tč. 1 določilo, da mora dolžnica plačati upniku nadaljnje stroške izvršilnega postopka v znesku 23.518,80 SIT v 8 dneh, pod tč. 2 pa zavrnilo zahtevo upnika za plačilo nadaljnjih stroškov v znesku 10.237,00 SIT.

Zoper sklep se je dolžnica pravočasno pritožila in v laični pritožbi sodišču očita, da upniku ne bi smelo priznati teh stroškov, ki naj bi mu nastali v zvezi z delom izvršitelja pri opravi rubeža, saj rubež ni bil izveden. Zato te stroške v celoti zavrača, ker so izmišljeni stroški kot tudi vsota. V nadaljevanju pritožbe očita, da sodišče odloča v korist upnika, ne da bi karkoli dokazoval, medtem ko sodišče njej ničesar ne verjame in da gre za goljufijo ter da bo njena pritožba očitno zaradi laičnosti zavrnjena, saj je znano, da se navadni državljani na sklepe sploh ne bi smeli pritoževati.

Upnik je vložil odgovor na pritožbo, v katerem je navajal, da glede na to, ker dolžnica ni poravnala dolga, je izvršitelj 2. 3. 2005 opravil rubež premičnin in pri dolžnici ni našel rubljivih predmetov in je o opravi teh dejanj 7. 3. 2005 posredoval poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun plačila za dela stroškov, te stroške pa mu je upnik poravnal 8. 4. 2005. Zato pritožba dolžnice ni utemeljena in naj jo sodišče zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžničini pavšalni očitki, da sodišče njenih vlog ni obravnavalo in da odloča le na podlagi enostranskih navedb upnika, niso utemeljeni. Tudi trditve, da rubež ni bil izveden, zato ji sodišče ne bi smelo naložiti plačila stroškov, niso utemeljene in so v nasprotju s podatki v spisu. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo čl. 38 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki v V. odst. določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo in določbo čl. 38 c, ki ureja obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa obrazložilo, katere stroške je upniku priznalo in tudi navedlo, da mu je priznalo tudi stroške za delo izvršitelja v zvezi z opravljenim rubežem pri dolžnici 2. 3. 2005. Res je, da rubež ni bil izveden, vendar pa je dolžnici pojasniti, da je sodišče priznalo stroške ne za opravo rubeža, ampak po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povpračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ki v III. odst. določa, da kadar je rubeže neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oz. ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % plačila po tej tarifni številki. Iz podatkov in poročila o opravljenih izvršilnih dejanjih izvršitelja izhaja, da rubež ni bil opravljen iz razlogov, ker izvršitelj ni našel rubljivih predmetov, zato je izvršitelj utemeljeno zahteval plačilo 25 % tar. št. 1, upnik pa je moral izvršitelju ta znesek tudi plačati, kar je razvidno iz podatkov v spisu. Zato je sodišče pravilno odmerilo stroške upnika in jih tudi v skladu z določbo čl. 38 ZIZ naložilo v povrnitev dolžnici. Dolžničina pritožba zato ni utemeljena, in jo je bilo potrebno iz zgoraj navedenih razlogov, ki temeljijo na pravilni uporabi Zakona o izvršbi in zavarovanju in Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, zavrniti. Pritožničini očitki, da bo njena vloga zavrnjena zaradi laičnosti prav tako niso utemeljeni, saj pritožbeno sodišče obravnava tudi laične vloge strank, in tudi, če stranka posebej ne navede pritožbenega razloga po uradni dolžnosti pazi na absolutno bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.