Jedro

Če je izvedensko mnenje podano v skladu s pravili znanosti in stroke in v skladu z navodilom sodišča, je izvedencu nagrado treba priznati. Le v primeru evidentno neskrbnega in nestrokovnega mnenja, bi bilo izvedencu plačilo mogoče odreči.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 5. 2016 sodnemu izvedencu gradbene stroke dr. B. D. odmerilo nagrado za pisno izvedensko mnenje, 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter odločilo, da se odmerjena nagrada v skupni višini 881,17 EUR izplača iz predujma tožeče stranke, ki je dolžna doplačati še manjkajoči znesek predujma v višini 181,70 EUR.

2. Pritožuje tožeča stranka, uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče razveljavi sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v novo odločanje. Pojasnjuje, da je na izvedensko mnenje podala obširne pripombe. Izvedensko mnenje ima tako številne pomanjkljivosti, da je neuporabno in bo izvedenec, v kolikor bo hotel sanirati svoje napake, moral izdelati novo mnenje. Izvedenec ni sledil pravilom stroke, mnenje je neskrbno in poenostavljeno izdelano, izhajal je iz napačnih izhodišč. Glede na prejete pripombe bi moralo sodišče najprej oceniti, ali je izdelano mnenje uporabno in šele potem sprejeti odločitev o nagradi izvedencu. Ni nepomembno, da je bil tožnik sam dolga leta izvedenec gradbene stroke, kar je poznano tudi postavljenemu izvedencu, zato bi moral biti njegov pristop še toliko bolj strokoven in argumentiran. Po drugi strani pa strokovno znanje pritožniku omogoča še bolj poglobljeno presojo izvedenskega mnenja. Izvedenec je ravnal mimo sklepa sodišča in ni upošteval stanja nepremičnine brez izvedenih vlaganj in ne dejanskega stanja nepremičnine v času, za katerega je ugotavljal višino najemnine. To je pripeljalo do napačnih rezultatov za velik del vtoževanega obdobja. Sklicuje se na že podane pripombe in nekatere ponavlja. Meni, da številčnost in narava podanih pripomb kaže na neresnost in nestrokovnost opravljenega dela, ki se kažeta v izrazitem poenostavljanju dela. Izvedenec je brez razumnega razloga poenostavil delo tako, da je uporabil indekse, kar pomeni bistveno slabšo kvaliteto dobljenih rezultatov, razen tega so uporabljeni indeksi napačni, zato so napačni tudi rezultati. Ob takšnem poenostavljanju izvedenskega dela ni mogoče uvrstiti med zelo zahtevna izvedenska mnenja, ampak kvečjemu med zahtevna mnenja. Zato bi bilo treba predlog izvedenca za povračilo stroškov zavrniti. Podrejeno predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da oceni izvedensko mnenje z vidika uporabnosti za odločitev ter šele nato odloči o plačilu izvedenca.

3. S sklepom z dne 5. 7. 2016 je sodišče izvedencu za opravljeno dopolnilno izvedensko delo priznalo nagrado, ki skupaj s prispevki znaša 318,24 EUR, plačala pa se bo iz predujma tožeče stranke, zato mora na račun sodnih depozitov plačati še 318,24 EUR.

4. V pritožbi zoper sklep z dne 5. 7. 2016 tožeča stranka ponavlja razloge in predloge, ki jih je podala že v pritožbi zoper sklep z dne 19. 5. 2016. Dodaja, da tudi pri dopolnitvi izvedenec ni sledil pravilom stroke, mnenje je poenostavljeno izdelano, izhajal je iz napačnih izhodišč in metod za izdelavo mnenja. Podrobneje pojasnjuje že podane pripombe na mnenje izvedenca in njegovo dopolnitev. Sklicuje se na svoje izračune uporabnine. Meni, da že laična primerjava višin najemnim po posameznih letih, kot jih ugotavlja izvedenec, pokaže, da je z izračunom nekaj hudo narobe. Ker ni povzel splošnih nepremičninskih trendov, so rezultati povsem izkrivljeni.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Skladno s prvim odstavkom 249. člena ZPP in 39. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik(1)) ima izvedenec pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom. Zahtevnost izvedenskega dela in druge okoliščine lahko vplivajo le na višino nagrade, na samo pravico izvedenca do plačila za delo pa ne. Tudi nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja na pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo ne vpliva, stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja.(2) Dokaz z izvedencem je eden od dokazov in kot tak podvržen dokazni oceni sodišča. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti torej spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade. Če je izvedensko mnenje podano v skladu s pravili znanosti in stroke in v skladu z navodilom sodišča, je izvedencu nagrado treba priznati. Le v primeru evidentno neskrbnega in nestrokovnega mnenja, bi bilo izvedencu plačilo mogoče odreči. 7. Sama vsebina izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve ni predmet tega pritožbenega postopka, zato višje sodišče na pripombe pritožbe na mnenji izvedenca ne bo odgovarjalo. Presoditi mora, ali je izvedenec svojo nalogo opravil tako, kot mu je naložilo sodišče skladno s prvim odstavkom 251. člena ZPP: vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Ugotavlja, da je. Seznanil se je z vsebino spisa vključno s prilogami, opravil ogled ocenjevanih nepremičnin ter nato izdelal tehnični opis in analizo objekta in nepremičnin, analizo trga nepremičnin ter na podlagi teh ocenil višino tržne najemnine za vtoževano obdobje. Mnenje je obširno razloženo, vsebuje podatke iz raznih evidenc, preglednice, meritve in načrte, fotografije. Pojasnjeno je, katere strokovne metode je izvedenec uporabil in zakaj. Očitki o neskrbnosti, pavšalnosti, nestrokovnosti, poenostavljanju so neutemeljeni, obravnavano izvedensko mnenje in njegova dopolnitev sta izdelana skrbno.

8. Dokazno oceno mnenja izvedenca bo sodišče opravilo v nadaljevanju. Če bo ugotovilo, da so pripombe strank nanj utemeljene, bo angažiralo novega izvedenca. In še tudi, če bi se to zgodilo, je izvedenec, ki je svoje mnenje strokovno argumentiral, upravičen do nagrade za opravljeno delo – do nagrade je torej upravičen tudi, če morda mnenje ne bo bilo povzeto v dejansko podlago končne sodne odločbe.

9. Dejstvo, da je tožnik (in prvi toženec) sam izvedenec gradbene stroke oziroma je to bil, kar mu omogoča, da podaja s pravili stroke obrazložene pripombe na delo izvedenca, na samo pravico izvedenca do nagrade ne vpliva. Vpliva pa lahko na višino odmerjene nagrade. Zaradi strokovno argumentiranih navedb v postopku in kompleksnosti zadeve, je bila izdelava izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve zahtevnejša od običajnega izvedenskega mnenja, ki je potrebno za izračun višine t. i. uporabnine. Izvedensko delo se vrednoti tako po njegovi zahtevnosti, kot tudi po njegovi obsežnosti(3). Pisno izvedensko mnenje obsega 30 strani, pisna dopolnitev mnenja pa 7 strani. Glede na to je sodišče prve stopnje izvedencu utemeljeno pri odmeri nagrade za pisni izvid in mnenje priznalo, da gre za zelo zahtevno mnenje in njegovo dopolnitev (3. točka drugega odstavka 51. člena Pravilnika).

10. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Oba izpodbijana sklepa sta glede na v njih ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožba ni izpodbila, materialnopravno pravilna. Tudi uradoma upoštevnih procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Sodišče druge stopnje je zato obe pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker je s pritožbama v celoti propadel, tožnik skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 88/2010, 1/ 2012, 35/2013, 50/2015. Op. št. (2): Prim. npr. sklepe VSL II Cp 3976/2009, I Cp 4109/2011, I Cp 2686/2012, II Cp 791/2016 in (številni) drugi.

Op. št. (3): Sklep VSL II Cp 497/2011.