Jedro

ZPol kot poseben zakon v poglavju o disciplinski in odškodninski odgovornosti ne vsebuje določb, kdo lahko poda zahtevo oz. uvede disciplinski postopek zoper delavce policije, zaradi česar je glede tega potrebno izhajati iz določbe 49. čl. v zvezi s 1. čl. ZDDO, po katerem začne disciplinski postopek predstojnik po lastni iniciativi ali na zahtevo vodje organizacijske enote, ob tem pa ima vsak delavec v organu pravico dati pobudo za začetek postopka. Tožnikov nadrejeni delavec komandir postaje prometne milice Maribor (ki je organizacijska enota policijske uprave Maribor) je legitimen predlagatelj disciplinskega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odločbi tožene stranke z dne 28.1. in 8.3.2002 o prenehanju delovnega razmerja tožnika, zaradi česar ga je tožena stranka dolžna sprejeti nazaj na delo, mu vpisati v delovno knjižico delovno dobo in plačati zaostalo nadomestilo plače z odvodom predpisanih dajatev in prispevkov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega je naložilo toženi stranki plačilo stroškov zastopanja tožnika v disciplinskem postopku v višini 2485 odvetniških točk in povrnitev stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 318.026,50 SIT, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da zahteva za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika ni bila podana s strani pristojne osebe, zaradi česar je bil celoten disciplinski postopek nezakonit in izdane odločbe zoper tožnika brez pravne podlage.

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94) uporablja tudi v postopkih pred delovnimi sodišči. Navaja, da je bila podana zahteva za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika po pooblaščenem in upravičenem predlagatelju ter v nadaljevanju postopek pravilno voden po organu v skladu z določbo 97. čl. Zakona o policiji. Poleg tega se ne strinja z odločitvijo o stroških, ki so bili priznani tožniku za zastopanje po pooblaščencu v disciplinskem postopku, saj se višina, določena v odvetniških točkah, ne more preizkusiti. Tudi sicer so po višini prisojeni stroški pretirani oz. niso v skladu z veljavno odvetniško tarifo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oz. podrejeno, da jo spremeni tako, da tožnikove zahtevke v celoti zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu izpodbijane sodbe se s pravnimi zaključki sodišča prve stopnje ne strinja, kar utemeljuje z naslednjimi razlogi: V skladu z določbo 1. čl. Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO, Ur. l. RS, št. 15/90 - 56/02), ki je veljal v času tožnikovega postopka pri toženi stranki, so bila delovna razmerja urejena z Zakonom o temeljnih pravicah iz delovnih razmerjih, Zakonom o delovnih razmerjih in s tem zakonom, če s posebnim zakonom ni bilo določeno drugače. Področje policije je urejeno z Zakonom o policiji (ZPol, Ur. l. RS, št. 49/78), ki ima v VI. poglavju in sicer v določbah od 95. do 100. čl. opredeljeno disciplinsko in odškodninsko odgovornost. Po določbi 97. čl. ZPol odloča na prvi stopnji o disciplinski odgovornosti delavcev policijske uprave generalni direktor policije ali delavec, ki ga on pooblasti, o disciplinski odgovornosti delavcev policijske uprave in policijskih postaj pa direktor policijske uprave ali delavec, ki ga on pooblasti. V postopku na drugi stopnji odloča disciplinska komisija, ki jo imenuje minister. ZPol kot poseben zakon v že navedenem poglavju o disciplinski in odškodninski odgovornosti ne vsebuje določb, kdo lahko poda zahtevo oz. uvede disciplinski postopek zoper delavce policije, zaradi česar je glede tega potrebno izhajati iz določbe 49. čl. v zvezi s 1. čl. ZDDO, po katerem začne disciplinski postopek predstojnik po lastni iniciativi ali na zahtevo vodje organizacijske enote, ob tem da ima vsak delavec v organu pravico dati pobudo za začetek postopka.

Iz izvedenih listinskih dokazov je razvidno, da je tožnikov nadrejeni delavec komandir postaje prometne policije Maribor (ki je organizacijska enota policijske uprave Maribor) podal v skladu z določbo 49. čl. ZDDO zoper tožnika zahtevek za uvedbo disciplinskega postopka. Direktor policijske uprave Maribor je po prejemu navedenega zahtevka ravnal po določbi 2. alinee 1. odst. 97. čl. ZPol in za odločanje na prvi stopnji o disciplinski odgovornosti tožnika pooblastil pristojnega delavca policijske uprave. Po izvedenem postopku na prvi in drugi stopnji je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi storitve hujših kršitev delovnih obveznosti. Pritožbeno sodišče meni, da je tožena stranka v tožnikovem primeru pravilno začela in vodila postopek v skladu z navedenimi zakonskimi določbami.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je v zadevi uvedla disciplinski postopek oseba, ki za to ni bila pooblaščena, zaradi česar je v tej posledici štelo celoten disciplinski postopek zoper tožnika za nezakonit. Po zaključku pritožbenega sodišča je bil takšen postopek uveden po legitimnem predlagatelju, to je na zahtevo pristojnega vodje organizacijske enote ter v nadaljevanju pravilno voden po disciplinskih organih prve in druge stopnje. Glede tega je nesprejemljivo stališče v izpodbijani sodbi, da bi moral zahtevo za uvedbo postopka odobriti oz. jo sprejeti samo generalni direktor policije. Tudi iz razloga, ker v dosedanji sodni praksi še ni bilo primera, da bi za delavce policijskih postaj podajal zahteve za uvedbo disciplinskih ali odškodninskih postopkov navedeni funkcionar. Zato je pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava razveljavilo sodbo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP).

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku presojati zadevo v skladu z ugotovitvami tega sklepa in o tožnikovih zahtevkih razsoditi po vsebini.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.