Jedro

Glede vprašanja, kdaj gre za spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom in za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna. Kljub temu je novejše in prevladujoče stališče, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom. Za spore v zvezi s stečajnim postopkom se štejejo tisti, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo, zlasti gre za primere, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku ter v primeru izpodbojnih pravnih dejanj. Ni torej odločilno, ali odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da glede prve tožene stranke ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva v tem obsegu odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Proti takšni odločitvi se pritožuje tožeča stranka in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da sta toženca solidarna dolžnika, zato sta v vseh predhodnih pravdah pred uvedbo stečajnega postopka zoper prvega toženca navedena oba. Tožnik ni vložil tožbe na ugotovitev obstoja terjatve iz razlogov, navedenih v spisu St ... Tožniku je priznana navadna terjatev upnika na podlagi dveh sodb in pravnomočnega plačilnega naloga v višini 5.083,36 EUR, prijavljeno pa je 40.838,32 EUR s stroški in obrestmi. Upnik je v prijavi terjatve predložil vso potrebno dokumentacijo in tudi navedel ustrezna dejstva in predlagal dokaze. V podobnih primerih se taka terjatev priznava. V delu, ko ni priznana, upnik ni sprožil spora na obstoj terjatve, kar pomeni, da je v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev, da ni stvarno pristojno za reševanje tega spora, oprlo na določbe 8. točke drugega odstavka 32. člena ter 6. točke 483. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Štelo je, da gre v tej zadevi za spor v zvezi s stečajnim postopkom, ker je na podlagi vpogleda v vpisniku AJPES ugotovilo, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad prvo toženo stranko prerekana in bi razrešitev spora o obstoju terjatve, če tožeča stranka v postopku uspe, imela vpliv na obseg stečajne mase. Zaradi izkazane koneksitete s stečajnim postopkom se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi glede prve tožene stranke ter v tem obsegu za odstop zadeve Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.

5. Glede vprašanja, kdaj gre za spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom in za stvarno pristojnost okrožnega sodišča, sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna. Kljub temu je novejše in prevladujoče stališče1, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom. Za spore v zvezi s stečajnim postopkom se štejejo tisti, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo, zlasti gre za primere, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku ter v primeru izpodbojnih pravnih dejanj. Ni torej odločilno, ali odločitev v sporu učinkuje na obseg stečajne mase. V obravnavani zadevi je tožnik odvetnik in od tožencev solidarno zahteva plačilo odvetniških storitev po priloženih računih, kar pomeni, da je obravnavani spor nastal zunaj stečajnega postopka, ki je v teku zoper prvo toženo stranko in ni v vzročni zvezi s stečajnim postopkom nad njo. Zato ne gre za stvarno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, ampak je za odločanje pristojno prvostopenjsko sodišče. 6. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo.

7. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 VSL I Cp 1392/2016, VSL II Cp 879/2020, VSL I R 58/2013, VS RS III Ips 133/2005.