Jedro

Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik izpolnjuje pogoje glede finančnega položaja, pa dejstva, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, ni z ničemer niti zanikal, niti dokazal nasprotnega. Iz podatkov v spisu namreč nesporno izhaja, da v zadevi prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče RS, Služba za brezplačno pravno pomoč prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem, v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. I U 1127/2013-10 z dne 4. 11. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, zavrnilo. V obrazložitvi se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Pri tem se sklicuje na 13. in 24. člen ZBPP. Ugotavlja, da prosilec v obravnavanem primeru prosi za dodelitev BPP v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS št. I U 1127/2013-10 z dne 4. 11. 2013, s katerim je bilo sklenjeno, da se njegova pritožba zoper sklep Upravnega sodišča RS v omenjeni zadevi z dne 28. 8. 2013 zavrže. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je sodišče zavrglo njegovo prošnjo, ker v skladu z drugim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožnik ni izpolnjeval pogoja, da ima opravljen pravniški državni izpit oziroma da je pritožbo vložil po taki osebi. Pritožbo prosilca je zavrglo kot nedovoljeno na podlagi prvega in četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku ( v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Pristojni organ za BPP je ocenil, da je bila z zgoraj navedenim sklepom prosilčeva pritožba utemeljeno zavržena. Postopek s pritožbo nima verjetnega izgleda za uspeh in tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno s slabim finančnim stanjem prosilca. Samo dejstvo slabega finančnega stanja, ki je v obravnavani zadevi sicer izkazano, pa samo po sebi še ne daje pravice do dodelitve BPP. Pri tem tožniku še pojasnjuje, da se v postopku odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača, tako da je prosilec oproščen njenega plačila že po samem zakonu.

Tožnik v tožbi poudarja, da se z odločitvijo Upravnega sodišča RS ne strinja. Ker ni prava uka oseba sodišče prosi, da mu brezplačno pomoč dodeli. Navaja, da je prejemnik socialne podpore, v zadevi pa prihaja do absurdnega protislovnega stanja, ki mu povzroča vedno večjo tesnobo, stisko ter neznosne bolečine. Tožena stranka tudi napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh s pritožbo. Trditev tudi ni obrazložena s tehtnimi argumenti. Ker tožnik ni odvetnik, niti ne pozna zakonodaje, popolne vloge sodišču tudi ni mogel posredovati. Prav tako je dejstvo, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Ker nima sredstev za najem odvetnika, sodišče prosi, da mu ga dodeli.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Sodišče je o zadevi odločilo na seji skladno z določbo 59. člena ZUS-1. Tožba ni utemeljena.

Dejstvo, da je tožnik prava neuka stranka med strankama ni sporno. Ni pa to edini ali glavni kriterij za odobritev brezplačne pravne pomoči, kar bi se sicer dalo razbrati iz stališča tožnikove tožbe. Pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določajo členi 11. do 24. ZBPP. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena omenjenega zakona se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni s tem zakonom. Tako je po prvem odstavku 13. člena ZBPP do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svojih družinskih članov brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči pa se v smislu 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik izpolnjuje pogoje glede finančnega položaja, pa dejstva, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, tožnik ni z ničemer niti zanikal, niti dokazal nasprotnega. Po drugi strani pa iz podatkov v spisu nesporno izhaja, da v zadevi prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je bila njegova prošnja v zadevi Bpp 312/2013 tudi po mnenju tega sodišča pravilno zavrnjena iz razloga, ker je bila tožnikova pritožba zoper sklep Upravnega sodišča RS št. I U 1127/2013 z dne 22. 8. 2013 pravilno zavržena na podlagi ustreznih določb ZUS-1 in ZPP. Iz izpodbijane odločbe je po mnenju sodišča mogoče tudi jasno in nedvoumno razbrati, zakaj je bila tožnikova tožba zavrnjena, saj so pojasnjeni tako dejanski kot pravni razlogi za zavrnitev tožnikove vloge. Zato po mnenju sodišča zadostuje kriterijem iz 214. člena ZUP. Dejstvo, da tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita, pa med strankama ni sporno.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da je bil postopek glede izdaje izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.