Jedro

Obstoj zakonite zastavne pravice sam po sebi ne daje podlage za njen vpis v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (46. člen ZZK-1 v povezavi s 40. členom ZZK-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke S.P. in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika Dn xx/yy z dne 28.5.2015, s katerim je bila pri uvodoma navedeni nepremičnini na deležu 1/8, last S.P. in na deležu 1/8, last M.P., dovoljena vknjižba lastninske pravice v korist predlagateljice.

Zoper sklep se je pritožila S.P. iz vseh pritožbenih razlogov. Z izpodbijanim sklepom se ne strinja. Pritožnica navaja, da je že v ugovoru poudarila, da je bil izdan sklep okrajnega sodišča, ki naj bi postal pravnomočen 1.5.2015, iz katerega izhaja, da naj bi predlagateljica prvi udeleženki in drugemu udeležencu plačala v roku treh mesecev od pravnomočnosti 22.048,00 EUR vsakemu, skupaj z obrestmi, kot se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti sklepa do dneva plačila. Navedeni sklep je bil vezan na pogoj, da se za zavarovanje terjatve obeh udeležencev pri nepremičnini ID: 2-9-1 ustanovi in vknjiži zakonita zastavna pravica v njuno korist. Predlagateljica navedenega pogoja ni izpolnila, saj ni ravnala skladno z navedenim sklepom in ni izpolnila svojih obveznosti do prve udeleženke in drugega udeleženca. Predlagateljica jima ni plačala dogovorjenih obresti, zaradi česar pogoji za vpis lastninske pravice niso nastopili. Sodišče se je v izpodbijanem sklepu sklicevalo na načelo formalnosti iz 124. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), pri čemer ne doseže zahtevane ali vsaj pričakovane koherentnosti pri pojasnjevanju kako ravna, ko stanje vpisov v zemljiški knjigi ne sledi kronologiji listin, ki so podlaga za vpis. V konkretnem primeru je sodišče spregledalo neizpolnjen pogoj. Če bi obveljala izpodbijana odločitev sodišča, gre za sistemsko napako, ki bi lahko omogočala nedovoljene špekulacije.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1. Listina, ki je podlaga predmetnemu vpisu, je pravnomočen sklep okrajnega sodišča N aa/bb z dne 23.3.2012, s katerim je bila uvodoma navedena nepremičnina, v solasti predlagateljice do 6/8 in prve nasprotne udeleženke ter drugega nasprotnega udeleženca, vsakega do 1/8, razdeljeno tako, da jo prejme v izključno last (do celote) predlagateljica (točka I izreka sklepa). Drži, da je bilo v navedenem sklepu obenem določeno, da mora predlagateljica v roku treh mesecev od pravnomočnosti tega sklepa plačati prvi nasprotni udeleženki in drugemu nasprotnemu udeležencu njun delež skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila (točka II izreka sklepa). Zmotno pa je prepričanje pritožnice, da je bil vpis lastninske pravice vezan na plačilo deleža skupaj z obrestmi. Sodišče prve stopnje je zato pritožnici pravilno odgovorilo, da navedbe, da denarna obveznost ni bila (v celoti) izpolnjena, niso relevantne za vknjižbo lastninske pravice predlagateljice. Drugačnega zaključka pa ne omogoča niti pritožbeno sklicevanje na nadaljnji del sklepa, ki je podlaga predmetnemu vpisu, s katerim je bilo odločeno, da se za zavarovanje terjatve v korist prve nasprotne udeleženke in drugega nasprotnega udeleženca v zemljiški knjigi ustanovi in vknjiži zakonita zastavna pravica v njuno korist (točka III izreka sklepa). Obstoj zakonite zastavne pravice sam po sebi ne daje podlage za njen vpis v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (46. člen ZZK-1 v povezavi s 40. členom ZZK-1), kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno stališče, da gre za sistemsko napako, ki naj bi omogočala špekulacije (razpolaganje z nepremičnino pred vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo in zakonite zastavne pravice), ni utemeljeno. Vpis lastninske pravice v korist A.P. bi lahko kot upravičena predlagateljica predlagala tudi prva nasprotna udeleženka (oziroma M.P., v predmetnem postopku drug udeleženec).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).