Jedro

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugodilo obdolženčevemu predlogu za izrek enotne kazni. Predloga, da naj prvostopno sodišče odloči tudi o tem kje bo kazen prestajal, pa obsojenec, kot to sam navaja tudi v pritožbi, ni niti podal.

Izrek

Pritožba obs. se zavrne kot neutemeljena.

Obs. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določb 407. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v postopku neprave obnove kazenskega postopka izreklo enotno kazen 4 leta in 10 mesecev zapora, v katero je na podlagi prvega odstavka 49. člena Kazenskega zakonika (KZ) obdolžencu v izrečeno enotno kazen vštelo čas že prestanih kazni po v izreku prvostopne sodbe natančneje navedenih sodbah.

Zoper takšno sodbo se je pritožil obsojenec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da mu omogoči prestajanje v izpodbijani sodbi določene enotne kazni v polodprtem oddelku Zaporov Maribor, podrejeno pa na Dobu.

Pritožba ni utemeljena.

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugodilo obdolženčevemu predlogu za izrek enotne kazni. Predloga, da naj prvostopno sodišče odloči tudi o tem kje bo kazen prestajal, pa obsojenec, kot to sam navaja tudi v pritožbi, ni niti podal. Glede na to, da takšnega predloga obsojenec ni podal, prvostopno sodišče o njem tudi ni moglo odločati. Ker o njegovem predlogu za prestajanje kazni v polodprtem oddelku zaporov prvostopno sodišče še ni odločalo, pa to tudi ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Obsojenec bo zato moral takšen predlog najprej nasloviti na prvostopno sodišče in šele, če z odločitvijo prvostopnega sodišča v tej smeri ne bo zadovoljen in bo zoper njo vložil pritožbo, bo o tem eventualno odločalo tudi pritožbeno sodišče. Po obrazloženem, in ker obsojenec odločitve prvostopnega sodišča, razen že obrazloženega, ne graja, pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o obsojenčevi pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (člen 391 ZKP).

Ker je obsojenec brez redne zaposlitve in brez premoženja ter na prestajanju zaporne kazni, ga je sodišče oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).