Jedro

Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi.

V konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je prva pripravljalna vloga izenačena s tožbo v običajnem sporu majhne vrednosti, zato je zmotno stališče pritožnice, da ji pripadata dve nagradi po tar. št. 18 OT, in sicer za dopolnitev tožbe in za drugo pripravljalno vlogo.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v III. točki izreka tako, da se znesek stroškov zniža za 63,31 EUR (na 352,93 EUR). Pritožba tožene stranke v preostalem delu in pritožba tožeče se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 74192/2016 z dne 21. 7. 2016 ohranilo v veljavi v prvem odstavku izreka, po katerem je toženec dolžan v osmih dneh plačati tožnici znesek 120,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 120,00 EUR za čas od 12. 4. 2016 dalje do plačila in zneska 0,82 EUR za čas od 13. 7. 2016 do plačila in v tretjem odstavku izreka, po katerem je toženec dolžan v roku osem dni plačati tožnici izvršilne stroške v višini 130,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo v prvem odstavku izreka in v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da mora v osmih dneh plačati tožnici nadaljnje pravdne stroške v znesku 416,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Proti navedeni sodbi sta se pravočasno pritožili obe pravdni stranki.

3. Toženec trdi, da je sodba sprejeta samovoljno in arbitrarno in da je sodnica zavestno kršila 288. člen KZ-1, o čemer bo obvestil pristojne organe. Izreki izpodbijane sodbe so nepravilni in nezakoniti, še posebej je nezakonit izrek o nadaljnjih pravdnih stroških. Da gre za samovoljno oziroma arbitrarno odločitev, izhaja iz same obrazložitve. Sodnica se neutemeljeno sklicuje v točki 2 na strani 2 na odločbo AKOS z dne 10. 12. 2015, nadalje neutemeljeno trdi, da dokumenta z dne 1. 6. 2015 in 18. 6. 2016 nista naročniški pogodbi. Toženec ponovno izrecno trdi, da je pri menjavi SIM kartice zahteval storitve kot do takrat, brez interneta. Do menjave kartice nikoli ni uporabil interneta, čeprav je imel tudi stari telefon možnost uporabe interneta. V dokaz navaja račune za storitve do junija 2015. Zoper odgovorno osebo ... ter ponarejanje pogodb z dne 1. 6. 2015 in 18. 6. 2015 je vložil ovadbe. Sodnica v točkah 3, 4 in 5 ponareja dejansko stanje iz 288. člena KZ-1, še posebej je ponarejena 6. točka obrazložitve. Neutemeljene so trditve sodnice, da toženec kar devetkrat ni zanikal trditev tožnice. Namišljeni dolg je nastal po 1. 5. 2015, zato se ni oziral na zgodovino, ki jo je navedla tožnica, ker pred 1. 6. 2015 ni nič dolgoval in zaradi tega ni nič zanikal. Sodišče bi moralo upoštevati le dokazila in trditve, ki so nastale po 1. 6. 2015. Zakaj bi toženec uporabljal internetne storitve le v novem telefonu, kjer je bilo treba zamenjati le SIM kartico zaradi velikosti le-te? Stroški postopka nimajo nič skupnega z ekonomičnostjo postopka in angažiranjem odvetnika zunaj sedeža sodišča. 4. Tožnica izpodbija odločitev o stroških postopka (III. točka izreka) in trdi, da bi moralo sodišče priznati stroške za prvo pripravljalno vlogo z dne 5. 1. 2017 v višini 200 točk, ne pa le 150. Vloga z dne 5. 1. 2017 namreč ni druga pripravljalna vloga po tar. št. 19 točka 2 OT, ampak prva pripravljalna vloga po tar. št. 19, točka 1 OT. Sodna praksa je že sprejela stališče, da je vlogo tožeče stranke, na katero je slednja pozvana po podanem ugovoru dolžnika v izvršilnem postopku, treba šteti za dopolnitev tožbe in se obračuna po tar. št. 18. Sodišče tudi ni priznalo priglašenih stroškov za drugo pripravljalno vlogo z dne 4. 5. 2017 v višini 150 točk, niti se do priglašenih stroškov ni opredelilo. Tožnico je sodišče pozvalo na predložitev originalnih naročniških pogodb, na katerega je odgovorila z vlogo z dne 4. 5. 2017. Vloga je bila potrebna in upravičena, saj je z njo tožnica pojasnila in utemeljila, zakaj originalnih pogodb ne more predložiti in da gre pri sklepanju vseh naročniških pogodb in podpisovanju ostalih dokumentov pri tožnici za elektronsko podpisovanje le-teh na posebni tablici za elektronski podpis. Tožnica naročniške pogodbe svojih naročnikov shranjuje v elektronski obliki in zato izvod v originalu ne obstaja. Sodišče tudi ni priznalo materialnih stroškov po 6. členu Odvetniške tarife. Tožnica je priglasila stroške za urnino za odsotnost iz pisarne po 6. členu OT, točka 4 v višini 150 točk - 55,08 EUR. Sodišče je tožnici priznalo le materialne stroške za kilometrino na relaciji Slovenske Konjice - Ljubljana in nazaj v skupni višini 74,00 EUR, ni pa priznalo stroškov urnine za odsotnost iz pisarne za čas 1,5 ure v eno smer. Narok je izrecno zahteval toženec, ki mora zaradi tožnici plačati vse nastale pravdne stroške. Pooblaščenka namreč tožnico zastopa na podlagi generalnega pooblastila, priglašenega pri vseh okrožnih sodiščih na območju Republike Slovenije ter tudi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

5. Pravdni stranki na vročeni pritožbi nista odgovorili.

6. Pritožba toženca ni utemeljena, pritožba tožnice pa je delno utemeljena.

Glede odločitve o zahtevku:

7. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), v sporih majhne vrednosti pa so razlogi za izpodbijanje sodbe zakonsko omejeni; sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), s čimer je bila pritožnik s pravnim poukom v izpodbijani sodbi seznanjen. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati niti dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, to je tistih iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Pritožbeno sodišče zato pritožbenih očitkov, ki se nanašajo na napačno ugotovitev dejstev, ne more in ne sme upoštevati.

8. Za odločitev v predmetni zadevi je po povedanem torej bistveno, da dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev, ne morejo biti predmet pritožbe.

9. Ta dejstva pa so: - da sta tožnica in toženec 17. 2. 2001 sklenila naročniško pogodbo za nedoločen čas za naročniško številko ..., serijska številka kartice SIM ... (v nadaljevanju Pogodba), sestavni del te pogodbe so Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev družbe ... d. d., s katerimi je bil toženec ob sklenitvi pogodbe seznanjen; - predmet te pogodbe je bila storitev tožnice za paket ..., opcija razčlenjeni račun, vezava za 18 mesecev od dneva sklenitve pogodbe; 28. 12. 2009 je toženec spremenil paket v ...; - junija 2015 je toženec v prosti prodaji (ne pri tožnici) kupil nov telefon in ker stara kartica SIM ni bila primerna za nov telefon, je 1. 6. 2015 tožnica na zahtevo toženca zamenjala SIM kartico; - toženec ni plačal terjatev po vtoževanih štirih računih v skupnem znesku 120,82 EUR; - predlog toženca za odpis zaračunanega zneska po postavki „prenos podatkov“ na računu št. 1506282894828 z dne 1. 7. 2015 v višini 54,28 EUR z DDV je AKOS z odločbo z dne 10. 12. 2015 zavrnil; - tožnica je konec marca 2016 zaradi neplačevanja prekinila Pogodbo; - toženec ni uspel dokazati, da je ob menjavi SIM kartice izrecno zahteval njeno aktivacijo brez uporabe interneta; - storitev prenosa podatkov je v skladu s Pogodbo in Splošnimi pogoji na voljo vsakemu uporabniku mobilne telefonije, ki ima ustrezen mobilni aparat (torej tudi tožencu), dokler uporabnik izrecno ne zahteva blokade navedene storitve; - toženec ni uspel dokazati, da sta dopolnitvi/spremembi naročniške pogodbe z dne 1. 6. 2015 (zamenjava SIM kartice) in z dne 18. 6. 2015 ponarejeni; - dopolnitev/sprememba z dne 18. 6. 2016 predstavlja zahtevo toženca za blokado prenosa podatkov Sloveniji, kar je tožnica tudi realizirala, toženec pa ni dokazal, da bi blokado prenosa podatkov zahteval že pred 18. 6. 2015; - terjatev iz naslova prenosa podatkov izvira iz obdobja pred blokado, to je od 1. 6. 2015 do 18. 6 2015, pri čemer je bil toženec že 3. 6. 2015 s SMS sporočilom obveščen, da je prekoračil 50,00 Mb prenosa

10. Obrazložitev sodišča glede navedenih dejanskih zaključkov je razumljiva, prepričljiva in logična in so pritožbeni očitki o arbitrarnosti neutemeljeni. Po prej povedanem pa ti dejanski zaključki ne tudi morejo biti predmet pritožbenega preizkusa, zato pritožbeno sodišče pritožbenih navedb glede ugotovljenega dejanskega stanja1 ne more in ne sme upoštevati.

11. Na tako ugotovljena dejstva, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo (9., 120. in 125. člen Obligacijskega zakonika), višine terjatve pa pritožnik niti ne izpodbija.

Glede odločitve o stroških postopka:

12. Iz stroškovnika na list. št. 99 izhaja, da je tožnica med drugim priglasila stroške nagrade za tožbo po tar. št. 18 (200 točk), za prvo pripravljalno vlogo (red. št. 18) po tar. št. 19 (200 točk) in za drugo pripravljalno vlogo (red. št. 27) po tar. št. 19 (150 točk). Iz obrazložitve sodišča izhaja, da je priznalo 200 točk za prvo pripravljalno vlogo in 150 točk za drugo pripravljalno vlogo, ni pa priznalo stroškov nagrade za tožbo. Pritožnica zmotno meni, da je sodišče vlogo z dne 5. 1. 2018 štelo za drugo pripravljalno vlogo, ker je iz stroškovnika razvidno, da jo je štelo za prvo vlogo in odmerilo nagrado po tar. št. 19/1 OT v višini 200 točk. Iz stroškovnika je nadalje razvidno, da je sodišče priznalo tudi stroške vloge z dne 4. 5. 2017 (v stroškovniku navedene kot 2. pripravljalna vloga), in sicer po tar. št. 19/2 OT v višini 150 točk. 13. Tožnica zmotno meni, da ji poleg že priznanih nagrad, pripada še nagrada za tožbo po tar. št. 18. V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), oziroma v konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, ki jo vložita stranki v pravdnem postopku. Vsaka stranka lahko nato vloži le še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalni vlogi nasprotne stranke (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih stranki navajata v nasprotju s temi določili, se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Prva pripravljalna vloga, vložena v tem postopku, je izenačena s tožbo v običajnem sporu majhne vrednosti, zato je zmotno stališče pritožnice, da ji pripadata dve nagradi po tar. št. 18, in sicer za dopolnitev tožbe z dne 18. 11. 2016 in za vlogo z dne 6. 1. 2017, ki po povedanem predstavlja drugo pripravljalno vlogo (četrti odstavek 452. člena ZPP).

14. Toženec utemeljeno opozarja, da ni dolžan povrniti stroškov prevoza tožničinega pooblaščenca na narok2. Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati zgolj med odvetniki v kraju, kjer je razpravljajoče sodišče. Vendar pa stroški izbire odvetnika iz drugega kraja3 bremenijo nasprotno stranko le, če je takšna izbira razumna ali za izbiro točno določenega odvetnika obstajajo posebni razlogi. V obravnavani zadevi ne gre za zahtevnejši primer ali zadevo zaupnejše narave, zato ni videti razumnega razloga, da na narok ni mogel pristopiti odvetnik s sedežem v Ljubljani. Stroški prihoda odvetnika, ki ima sedež v Slovenskih Konjicah, v Ljubljano, kjer je sedež sodišča prve stopnje, niso potrebni pravdni stroški v smislu 155. člena ZPP in jih ni mogoče prevaliti na toženca.

15. Upoštevajoč pritožbene navedbe obeh strank je pritožbeno sodišče odločitev o stroških postopka spremenilo tako, da je znesek stroškov, ki jih mora toženec plačati tožnici, znižalo za 63,31 EUR. Tožnici je priznalo nagrado za prvo pripravljalno vlogo (dopolnitev tožbe z dne 18. 11. 2016) 200 točk po tar. št. 19/tč. 1, za drugo pripravljalno vlogo z dne 5. 1. 2017 150 točk po tar. št. 19/tč. 2 in za vlogo z dne 4. 5. 2017 50 točk po tar. št. 19/tč.44 in nagrado za pristop na narok 200 točk po tar. št. 20, kar skupaj znaša 600 točk po OT oziroma 275,40 EUR. Z upoštevanjem izdatkov po 11. členu OT v višini 2% (5,51 EUR) in 22 % DDV (62,02 EUR) ter stroškov sodne takse 10,00 EUR, stroški tožnice znašajo 352,93 EUR.

16. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o stroških postopka ustrezno spremenilo (358. člen ZPP), sicer pa pritožbo toženca in pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

17. Izrek o stroških temelji na 165. členu ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Pritožnik vztraja, da je ob menjavi kartice zahteval storitve brez interneta in da sta pogodbi ponarejeni. 2 Tožnica je priglasila tudi urnino za odsotnost iz pisarne po 6. členu OT (tč.4), ki je sodišče ni priznalo, kar tožnica v pritožbi izpodbija. 3 Na narok je za pooblaščenko tožnice (ki ima generalno pooblastilo) po substitucijskem pooblastilu pristopil odvetnik s sedežem v Slovenskih Konjicah. 4 Čeprav gre za tretjo vlogo, se pritožbeno sodišče strinja s pritožnico, da je bila potrebna, ker je z njo odgovorila na poziv sodišča, da predloži izvirnika naročniških pogodb in pojasnila, da tožnica pogodbe shranjuje le v elektronski obliki in se tudi le elektronsko podpisujejo. Za takšno obvestilo pa tožnica ni upravičena do nagrade za obrazloženo vlogo, ampak le kot za drugo vlogo.