25. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. novembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklepe Sveta Mestne občine Kranj z dne 28. 10. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik izpodbija v izreku navedene sklepe, s katerimi je bila izvoljena lista elektorjev iz Mestne občine Kranj za volilno telo za volitve članov Državnega sveta v 9. volilni enoti.

Navaja, da je Svet Mestne občine pri postopku njihovega sprejemanja kršil pravila iz 14. člena ZDSve. S tem naj bi kršil občanom, katerih predstavnik je (je član pritožnik je član Mestnega sveta), ustavne pravice iz 2., 44. in 161. člena Ustave. Pritožnikove pravice pa naj bi bile kršene s tem, da občani niso imeli možnosti, da ga predlagajo za elektorja.

B.

Zakon o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92 - v nadaljevanju ZDSve) nima posebnih določb o varstvu volilne pravice. Zato je na podlagi 10. člena ZDSve treba glede teh vprašanj primerno uporabljati določbe Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. - v nadaljevanju ZVDZ). ZVDZ ureja varstvo volilne pravice v členih 103 do 109. Tako se lahko zaradi nepravilnosti v postopku volitev članov volilnega telesa za volitve članov Državnega sveta (elektorjev), ki jih lokalne skupnosti izvedejo v skladu s svojimi pravili (14. člen ZDSve), primerno uporabljajo določbe 103. člena ZVDZ. Na podlagi navedenih določb je treba ugovor vložiti pri volilni komisiji volilne enote, ki potrjuje listo izvoljenih elektorjev v roku, ki je določen za predložitev liste (drugi odstavek 14. člena ZDSve). Določba prvega odstavka 103. člena ZVDZ, po kateri lahko vloži ugovor vsak kandidat oziroma predstavnik liste, ne da neposrednega odgovora, kdo sme vložiti ugovor zaradi nepravilnosti pri postopku izvolitve elektorjev. Predlagani kandidat za elektorja, njegov predlagatelj in kandidat za člana Državnega sveta vsekakor. Vprašanje je, ali imajo pravico vložiti ugovor tudi člani občinskega sveta in občani ter zainteresirane organizacije, če imajo po pravilih iz prvega odstavka 14. člena ZDSve pravico predlagati kandidate za elektorje (v obravnavanem primeru gre za takšen položaj), pa te pravice niso izkoristili.

Po stališču Ustavnega sodišča nimajo te pravice. Seveda ob pogoju, da je bil postopek kandidiranja izveden v skladu s pravili. Če v takem primeru občan ali zainteresirana organizacija ne predlaga kandidata za elektorja, tudi ne more imeti pravice vložiti ugovora oziroma nima pravovarstvene potrebe za njegovo vložitev, saj ji ni mogla biti kršena nobena pravica.

Pritožnik zatrjuje, da je bila občanom Mestne občine Kranj kršena pravica, da predlagajo kandidate za elektorje, saj tega niso mogli storiti zaradi nepravilnosti pri izvedbi postopka predlaganja kandidatov. To pomeni, da bi občani imeli pravico vložiti ugovor pri volilni komisiji volilne enote. O takšnem ugovoru bi odločala volilna komisija volilne enote, zoper odločitev volilne komisije pa bi lahko vložili tudi pritožbo na sodišče (prvi odstavek 105. člena ZVDZ). Zoper odločitev sodišča je ob izpolnjevanju pogojev iz 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) dovoljeno vložiti ustavno pritožbo.

Iz navedb pritožnika izhaja, da ne uveljavlja kršitve njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč kršitve, ki naj bi jih utrpeli drugi. Po določbah 50. člena lahko vsak vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavno pritožbo za drugega lahko vloži samo, če ga ta za to pooblasti. To, da je pritožnik član Mestnega sveta, ga ne pooblašča, da bi vlagal ustavne pritožbe v imenu občanov, katerih človekove pravice naj bi bile kršene s posamičnim aktom organa lokalne skupnosti.

Pritožnik zatrjuje, da mu je bila z izpodbijanimi sklepi kršena njegova ustavna pravica, saj naj bi ga občani nameravali predlagati za elektorja. V tem primeru bi bil pritožnik dolžan izkoristiti vsa pravna sredstva (glej 2. točko obrazložitve); tega pa ni izkazal.

Ker pritožnik ni upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe, in ker ni izčrpal pravnih sredstev, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena in prvega odstavka 50. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan