Jedro

Dodatna možnost ugovora zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, po tem, ko delodajalec delavcu brez obdolžitve in brez vabljenja že vroči izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni izpolnitve dolžnosti delodajalca, da delavcu omogoči zagovor v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena ZDR. ZDR takšnega ugovora in s tem dvostopenjskega postopka odpovedi ne pozna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke sedaj že pokojnega tožnika M. R. (v nadaljevanju tožnika) za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 7. 2005, za ugotovitev, da mu delovno razmerje ni prenehalo tega dne, temveč mu traja še naprej, tožena stranka pa mu je dolžna vpisati delovno dobo v delovno knjižico, ga pozvati na delo, mu od 22. 7. 2005 obračunati mesečno plačo oziroma nadomestilo le-te z davki in prispevki ter zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je odločilo tudi, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka. Po izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da je tožnik dejansko huje kršil pogodbene obveznosti s tem, ko se ni odzval na poziv delodajalca, naj se po zaključku bolniškega staleža zglasi na delo. Ob dejstvu, da ga je tožena stranka trikrat pozvala, naj se zglasi na delo in obravnavala tudi njegov ugovor zoper izredno odpoved, tožniku ni bila kršena pravica do zagovora. "Omogočen mu je bil pisni zagovor oziroma bi mu bil omogočen zagovor", če bi se odzval vabilu delodajalca. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke, ugodilo pa pritožbi tožnika ter spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 7. 2005, ugotovilo obstoj delovnega razmerja od tega datuma, toženi stranki pa naložilo, da tožniku v delovno knjižico vpiše delovno dobo od 22. 7. 2005 do vrnitve nazaj na delo, ga pozove na delo avtoličarja ali na drugo delovno mesto, mu od 22. 7. 2005 obračuna mesečno nadomestilo plače v bruto znesku 490,32 EUR, od tega nadomestila obračuna davke in prispevke, tožniku pa izplača neto zneske nadomestila z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mu povrne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče druge stopnje v glavnem zavrnilo tožnikove pritožbene navedbe, pritrdilo pa je temu, da mu je bila kršena pravica do zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zagovor mu ni bil omogočen s tem, da mu je tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi dala pravni pouk, po katerem lahko zoper odpoved ugovarja v osmih dneh. Zagovor mora namreč delodajalec omogočiti delavcu pred in ne po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Že po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi vloženega ugovora ni mogoče šteti za pisni zagovor v skladu s 83. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list Republike Slovenije, št. 42/2002). Tudi dopisa tožene stranke tožniku z dne 19. 7. 2005 ni mogoče šteti za pisno obdolžitev v skladu z določbo prvega odstavka 177. člena ZDR, še manj pa je mogoče na podlagi tega dopisa sklepati, da je bil v njem tožniku določen čas in kraj zagovora. Zato je neutemeljen očitek, da se tožnik vabilu delodajalca na zagovor ni odzval. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Navaja, da je "dejansko omogočila delavcu zagovor, in sicer v pisni obliki, potem ko je ocenila, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih se od delodajalca ni upravičeno pričakovalo, da delavcu zagovor omogoči." Po tožnikovi kategorični izjavi, da bo dopust nastopil ne glede na strinjanje delodajalca, po napovedani izredni odpovedi s strani delavca, in ker se ni odzval izrecnemu pozivu na delo, ga tožena stranka res ni vabila na zagovor. Od tožnika ni bilo pričakovati, da bo svoje mnenje spremenil ali bo izrazil pripravljenost za nadaljevanje delovnega razmerja. Kljub temu mu je tožena stranka še enkrat ponudila možnost in mu dala pravico do ugovora zoper "sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi". Vsebina tožnikovega ugovora je le potrdila stališče tožene stranke, da je ravnala v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZDR. Sodišče druge stopnje se ni opredelilo do nekaterih dejstev, ki utemeljujejo ravnanje tožene stranke oziroma potrjujejo okoliščine, zaradi katerih od nje ne bi bilo upravičeno pričakovati kaj več, kot je storila. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, v ravnanju sodišča pa je mogoče ugotoviti tudi bistveno kršitev določb postopka v smislu 339. člena ZPP, saj se sodišče v svojih razlogih ni spustilo v presojo listin v spisu in odločbe ni preizkusilo v smeri izjem v drugem odstavku 83. člena ZDR.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.) vročena pooblaščencu tožnika, ki nanjo ni odgovoril. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je tožnik umrl že med pritožbenim postopkom, zaradi česar v revizijskem postopku na strani tožeče stranke nastopajo njegovi dediči. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožena stranka v reviziji uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, pri čemer se na splošno sklicuje na "bistveno kršitev v smislu 339. člena ZPP." Kršitev naj bi sodišče storilo, ker se ni spustilo v presojo "listinskih določil spisa" in sodbe sodišča prve stopnje "ni preizkusilo v smeri izjem v drugem odstavku 83. člena ZDR, itd.". Takšen očitek bistvene kršitve ni dovolj konkretiziran in ga revizijsko sodišče ni moglo in smelo upoštevati.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. ZDR v drugem odstavku 83. člena določa, da mora pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje prvi in drugi odstavek 177. člena tega zakona, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, oziroma če delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Iz 177. člena ZDR izhaja, da mora v disciplinskem postopku delodajalec delavcu vročiti pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor. Glede na določbo drugega odstavka 83. člena ZDR to velja tudi za primer izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

9. Pravica do zagovora pred izredno odpovedjo vključuje tudi predhodno pisno obdolžitev o očitanih kršitvah pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, saj se ta pravica lahko uresniči in izčrpa le po predhodni seznanitvi z očitki kršitev. ZDR določa zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zlasti v primeru takšne odpovedi, s katero delavcu takoj preneha delovno razmerje, bi bil zagovor povsem nesmiseln šele po odpovedi. Takrat delavec ni več v delovnem razmerju. Dodatna možnost ugovora zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, po tem, ko delodajalec delavcu brez obdolžitve in brez vabljenja že vroči izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni izpolnitve dolžnosti delodajalca, da delavcu omogoči zagovor v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena ZDR. ZDR takšnega ugovora in s tem dvostopenjskega postopka odpovedi ne pozna.

10. Revizijsko sodišče se pridružuje tudi stališču sodišča druge stopnje, da dopisa tožene stranke tožniku z dne 19. 7. 2005 ni mogoče šteti za vabilo pred izredno odpovedjo ali pisno obdolžitev. Iz tega dopisa namreč izhaja samo, da je tožnik po odločbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije dolžan opravljati delo v trajanju 4 ure na dan od 16. 7. do 31. 8. 2005 in opozorilo tožniku, da mu tožena stranka ni odobrila odsotnosti z dela od 16. 7. 2005 dalje.

11. Revizija v zvezi z zmotno uporabno materialnega prava tudi navaja, da se sodišče druge stopnje v svojih razlogih v zvezi z okoliščinami, v katerih zagovor ni potreben (po drugem odstavku 83. člena ZDR), ni opredelilo do dopisa KNSS z dne 14. 7. 2005 in tožnikove zahteve za odpravo kršitev (po 112. členu ZDR) z dne 18. 7. 2005, vendar to ne predstavlja vprašanja zmotne uporabe materialnega prava, temveč kvečjemu bistvene kršitve določb postopka, ki je tožena stranka v reviziji ni dovolj konkretno opredelila, oziroma zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ni revizijski razlog.

12. Iz sklepa tožene stranke z dne 3.8.2005 o zavrnitvi tožnikovega ugovora zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izhaja, "da delavcu ni bila dana možnost zagovora, saj tega zakon za primer izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne predvideva." Razlog, da tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora, torej niso bile morebitne okoliščine iz drugega odstavka 83. člena ZDR, temveč napačno stališče, da ZDR sploh ne zahteva zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

13. Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.