Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je revizijo pravilno zavrglo, ker vlagatelj revizije ni odvetnik in reviziji ni priložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Revizija pa je nedovoljena tudi zato, ker je vrednost spornega predmeta le 25.000,00 EUR, vlagatelj revizije pa ni izkazal, da je bila revizija dopuščena.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo vlagatelja, vloženo dne 18. 2. 2011 zoper sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 1171/2010 z dne 4. 2. 2011, s katero je sodišče pritožbo vlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje opr. št. R 264/2010 z dne 7. 12. 2010. Vlagatelj je zoper uvodoma naveden sklep vložil pritožbo. V laični pritožbi navaja, da izpodbija sklep v celoti, ker okrajno sodišče ne obravnava zadeve oziroma pravic vlagatelja v skladu s 7. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku. Sodišče ne omogoča vlagatelju, da čim lažje uveljavi svojo pravico, in ne skrbi, da neukost vlagatelja ni njemu v škodo. Vlagatelj predlaga, da naslovno sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če prepozna, da bo vlagatelj uveljavil svojo pravico, ki se vidi iz zadeve VL 157282/2010 Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Pg 207/2011 Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Kpd 75376/2010 Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, iz zadeve Kt/0/784/10 KG/ji Okrožnega državnega tožilstva v Celju, zadeve DT 4251-2/2010-131(04021-07) Davčnega urada Celje in zadev opr. št. IV U 214/2009, IV U 228/2009, II Upr. 19/2010, II Upr. 20/2010, IV U 278/2010 Upravnega sodišča, Oddelek v Celju. Vlagatelj izjavlja, da so pristojni organi sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi prepočasni ali sploh ne opravljajo analize vseh podatkov v zvezi s pranjem denarja in financiranje terorizma, pa iz tega razloga niso usposobljeni, da bi pošiljali enim drugim podatke o kaznivih dejanjih pranja denarja in financiranje teroristične dejavnosti, zaradi katerih je vlagatelj zbolel in se mu še dalje poslabšuje zdravstveno stanje. V dokaz prilaga zdravniški potrdili z dne 19. 4. 2010 in 24. 11. 2010. Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik ne navaja, iz katerega pritožbenega razloga, dopustnega po prvem odstavku 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. čl. ZPP, izpodbija sklep sodišča prve stopnje, zato je sodišče druge stopnje preizkus izpodbijanega sklepa opravilo v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, in sicer je preizkusilo pravilno uporabo materialnega prava in obstoj v tej določbi navedenih kršitev določb pravdnega postopka.
S pritožbo niso izpodbijane ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, in sicer da znaša vrednost (obravnavanega) spornega predmeta na revizijski stopnji 25.000,00 EUR, zaradi česar obravnavana revizija ni dopuščena, in ugotovitve, da reviziji nista bila (niti) priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, kot to določa in zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP, zaradi česar prav tako revizije ne moč šteti za dopuščeno. Prav tako niso izpodbijane ugotovitve, da vlagatelj ni odvetnik in da reviziji ni priložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu (četrti odstavek 86. čl. ZPP). Že sodišče prve stopnje je obrazložilo zakonsko določbo, da lahko v skladu s tretjim odstavkom 86. čl. ZPP stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Na podlagi navedenih in pritožbeno neizpodbijanih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno revizijo kot nedovoljeno zavrglo. Z navedbami v pritožbi vlagatelj ne omaje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. V kolikor je te navedbe šteti za očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka o pomoči prava nevešči stranki, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je očitek neutemeljen. Iz podatkov v spisu, sploh sklepa z dne 11. 11. 2010, je namreč razvidno, da je sodišče vlagatelja ustrezno, tudi v skladu z določbo 12. čl. ZPP opozorilo o procesnih pravicah; drugi razlogi, ko mora sodišče postopati na podlagi splošne dolžnosti poučevanja po 12. čl. ZPP, pa niso bili niti do takrat niti kasneje podani.
Sodišče prve stopnje je v skladu z določbami ZPP revizijo zavrglo in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. v zvezi s 353. in I. odst. 366. čl. ZPP).