Jedro

Tudi odločbo, izdano v obnovljenem postopku, mora organ obrazložiti, kot zahteva 209. člen zakona o splošnem upravnem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 21.1.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, (1) da se obnovi postopek, v katerem je bil tožnik sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, (2) da se odpravi njena odločba z dne 2.3.1992 in (3) da se tožnikova vloga za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrne. V obrazložitvi je navedla, da je po dokončnosti in pravnomočnosti odločbe z dne 2.3.1992 zvedela, da je zoper tožnika uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki ga je storil pred vročitvijo odločbe, in da je bil tožnik že večkrat obsojen za istovrstna kazniva dejanja. Ker je šlo za nova dejstva in dokaze, ki bi, če bi bili znani ob izdaji navedene odločbe, vplivali na drugačno odločitev, je tožena stranka iz razloga po 1. točki 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku uvedla obnovo postopka po uradni dolžnosti. V obnovljenem postopku je na podlagi listinskih dokazov o predkaznovanosti tožnika in podatkov o uvedbi kazenskih postopkov zaradi kaznivih dejanj spolnega nasilja ugotovila, da bi bila v prvotnem postopku, če bi bila ta dejstva znana, tožnikova vloga za pridobitev državljanstva zavrnjena, zato je prvotno odločbo odpravila, tožnikovo vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pa v skladu s 3. odstavkom 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da so bile obsodbe, izrečene tožniku po sodiščih z območja Republike Slovenije, tožeči stranki gotovo znane že ob izdaji odločbe o tožnikovem sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, saj so sodišča v skladu s predpisi kazenske liste pošiljala ravno toženi stranki. Glede kazenskih postopkov, ki zoper tožnika še tečeta pred temeljnim sodiščem, pa velja domneva o tožnikovi nedolžnosti vse dokler se s pravnomočno sodbo ne dokaže njegova krivda, in ta kazenska postopka ne moreta imeti vpliva na odločanje o obnovi postopka in tožnikovi vlogi za sprejem v državljanstvo. Razlogi za obnovo postopka torej niso podani. Iz izpodbijane odločbe pa tudi ni razvidno, iz katerih razlogov je zavrnjena tožnikova vloga za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Na podlagi sklepa o obnovi postopka z dne 29.11.1992 je slutiti, da naj bi bila vloga zavrnjena zato, ker tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavlja nevarnost za javni red v smislu 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Z javnim redom iz te določbe pa ni mišljen javni red in mir kot inštitut prava o prekrških, kot nepravilno razlaga tožena stranka, temveč ustavna ureditev Republike Slovenije oziroma njen "javni poredak". Gotovo je, da tožnik zaradi obsodb zaradi kaznivih dejanj, med katerimi so najtežja kazniva dejanja spolnega nasilja po čl. 101/1 kazenskega zakona Republike Slovenije, ne more predstavljati nevarnosti za ustavno ureditev oziroma javni red Republike Slovenije. Tudi iz tega razloga niso podani pogoji za obnovo postopka ter za zavrnitev tožnikove vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, zato je izpodbijana odločba nezakonita in tožnik predlaga, naj jo sodišče odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so razlogi za obnovo postopka izkazani v skladu z zahtevami zakona o splošnem upravnem postopku. Vsebino pojma nevarnost za javni red določa organ, ki odloča v konkretni upravni zadevi in ne stranka. Zakon tudi ne pogojuje nevarnosti za javni red s pravnomočnimi obsodbami za kazniva dejanja, še manj s kaznivimi dejanji, storjenimi v določenem obdobju. Neutemeljena je tudi trditev tožnika, da je odločitev o obnovi postopka nezakonita, ker je bila tožena stranka seznanjena z njegovimi kaznivimi dejanji. Zakon ji omogoča obnovo postopka v vsakem primeru, ko zve za novo dejstvo, ki bi vplivalo na odločitev, če bi bilo znano ob odločanju, ne glede na razlog, zaradi katerega ob prvotni odločitvi ni bilo ugotovljeno.

Tožba je utemeljena.

Ni sicer mogoče slediti tožnikovim tožbenim razlogom, ki se nanašajo na tisti del izpodbijane odločbe, s katerim je bilo (ponovno) odločeno o obnovi postopka po uradni dolžnosti, kajti iz podatkov spisa, ki ga je tožeča stranka poslala v zadevi, o kateri je sodišče odločalo, izhaja, da so bili podani zakoniti razlogi za obnovo postopka. Tožnik pa ima prav, ko navaja, da izpodbijana odločba nima razlogov, ki se nanašajo na 3. točko izreka izpodbijane odločbe. Tožena stranka v obrazložitvi navaja le dejstva, ki so jo vodila k obnovi postopka, ki jo je že prej uvedla s sklepom z dne 29.11.1992 dejanskih okoliščin, ki naj bi bile podlaga za uporabo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1 in 30/91-I) pa izpodbijana odločba ne precizira. Sodišče je moralo zato v skladu z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

V nadaljevanju postopka bo morala tožena stranka oceniti ali in katere dejanske okoliščine narekujejo pri tožniku uporabo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije ter v primeru, če bo ugotovila, da je uporaba te določbe utemeljena, svojo odločbo tudi ustrezno obrazložiti (2. odstavek 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku).

Sodišče je zakon o upravnih sporih in zakon o splošnem upravnem postopku v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiška predpisa.