Jedro

Ker tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, se tožena stranka ni bila dolžna opredeljevati glede ostalih pogojev za dodelitev BPP, ki so sicer prav tako določeni in morajo biti s finančnim kriterijem kumulativno izpolnjeni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se se zavrne prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v prekrškovnem postopku PR 559/2018. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka ugotovila, da upoštevni povprečni mesečni dohodek tožnika v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP že na podlagi upoštevanja prejemanja plače presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki ga kot pogoj za dodelitev BPP določa drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Višina dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka po ZSVarPre trenutno znaša 595,06 EUR, povprečni mesečni dohodek tožnika iz naslova neto plače pa je v upoštevnem obdobju znašal 660,02 EUR, kar presega omenjeni dohodkovni cenzus. Zato je tožena stranka tožnikovo prošnjo za BPP kot neutemeljeno zavrnila.

3. Tožnik taki odločitvi oporeka in v svoji laični tožbi navaja, da je odločitev napačna, saj nasprotuje osnovnim matematičnim zakonitostim. Povprečje njegovih mesečnih prejemkov v zadnjih šestih mesecih znaša približno 660,00 EUR, kar je bistveno manj od višine dveh zneskov minimalnega dohodka (2 x 595,00 EUR = 1.180,00 EUR), ki ga kot pogoj za upravičenost do BPP določa ZBPP. Tožnik meni, da je odločba tožene stranke nezakonita, zato smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi (pravilno odpravi, opomba sodišča) in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Tožnik tudi predlaga zamenjavo sodnika, ki naj odloča o njegovi prošnji za BPP, ter začasen odvzem sodniške funkcije sodniku Marjanu Pogačniku, ki je odločal v obravnavani zadevi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi, sicer pa na tožbo vsebinsko ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita in pravilna. Tožena stranka je ugotovila, da tožnikov povprečni mesečni dohodek iz naslova neto plače presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP, njegovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnila.

7. Glede na tretji odstavek 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (minimalni dohodek). Znesek osnovnega minimalnega dohodka je v obravnavanem primeru glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre od 1. 8. 2017 do vključno 31. 5. 2018 znašal 297,53 EUR, torej znaša dvakratnik 595,06 EUR (297,53 EUR x 2 = 595,06 EUR). Dohodek tožnika od 1. 2. 2018 do 30. 4. 2018 znaša 1.980,05 EUR oz. 660,02 EUR mesečno, kar med strankama niti ni sporno. Tožnikov mesečni dohodek v višini 660,00 EUR tako nesporno presega dvakratnik zneska osnovnega minimalnega dohodka (dvakratnik znaša 595,06 EUR).

8. Glede na navedeno tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP oz. presega cenzus, ki je predpisan glede finančnega pogoja za dodelitev BPP po drugem odstavku 13. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre (to je 595,06 EUR). Tožnik tako nima prav, ko meni, da znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 1.180,00 EUR in sodišče njegove navedbe kot neutemeljene zavrača. Pri tem sodišče tožnika še opozarja, da se v primeru nedostojnega pisanja in žaljenja sodišča oziroma sodnika, kot to v obravnavanem primeru izhaja iz tožbenih navedb, takemu tožniku lahko izreče tudi denarna kazen (prvi odstavek 109. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Ker po povedanem tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, se tožena stranka ni bila dolžna opredeljevati glede ostalih pogojev za dodelitev BPP, ki so sicer prav tako določeni in morajo biti s finančnim kriterijem kumulativno izpolnjeni.

9. Sodišče zaključuje, da je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.