Jedro

Tožeča stranka v reviziji zgolj ponavlja pritožbene ugovore, da bi sodišče moralo ugotoviti, da je ona opravljala vsa dela, s tem po vsebini izpodbija v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno in v postopku pred sodišče druge stopnje preizkušeno dejansko stanje, kar po tretjem odstavku 370. člena ZPP ni dopusten revizijski razlog.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za opravljena gradbena dela v znesku 41.828,38 EUR.

2. Tožeča stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo, v kateri uveljavlja revizijske razloge iz prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno razveljavitev sodb sodišč prve in druge stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Obravnavani postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo).

Ugotovljeno dejansko stanje

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gradbena pogodba za ureditev ribnika tožene stranke ni bila sklenjena med pravdnima strankama, ampak med toženo stranko kot naročnikom in družbo H., g., g. i. t., d. o. o. kot izvajalcem. Tožeča stranka torej ni bila stranka te pogodbe.

Presoja utemeljenosti revizije

6. Tožeča stranka v reviziji uveljavlja bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče zatrjevanim dejstvom in predlaganim dokazom ni sledilo, niti se do njih, razen v dokaznem sklepu o zavrnitvi posameznih dokaznih predlogov, ni opredelilo. Nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje A. M., ki naj bi kot direktor operative tožeče stranke potrdil njene navedbe, da je ona izvajala gradbena dela. Enake očitke je zavrnilo že pritožbeno sodišče, ki je glede trditev tožeče stranke, da je ona dejansko izvajala dela, in v tej smeri predlaganih oziroma predloženih dokazov, presodilo, da ne morejo izpodbiti z listinami dokazanih trditev tožene stranke, da tožeči stranki dela niso bila naročena in da jih zanjo tudi ni izvajala. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da za presojo obstoja aktivne legitimacije ni relevantno, ali je tožeča stranka dela izvajala, pač pa, ali je bila stranka sporne gradbene pogodbe. Ker tožeča stranka v reviziji zgolj ponavlja pritožbene ugovore, da bi sodišče moralo ugotoviti, da je ona opravljala vsa dela, s tem po vsebini izpodbija v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno in v postopku pred sodišče druge stopnje preizkušeno dejansko stanje, kar po tretjem odstavku 370. člena ZPP ni dopusten revizijski razlog.

7. Tožeča stranka graja tudi odločitev sodišča druge stopnje, ker kot pritožbenih novot ni upoštevalo njenih navedb, da je zaradi situacije, ko je bila družba H. d. o. o. v prisilni poravnavi, ona dejansko opravljala dela, in glede A. M., čeprav je vse navedla že na glavni obravnavi dne 11. 12. 2007. Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je tožeča stranka zatrjevala, da je ona opravljala dela, kar bo razvidno iz dokumentacije, ki jo bo predložila, in zaslišanja prič, predvsem A. M., direktorja gradbene operative tožeče stranke v spornem času, in direktorja družbe H. d. o. o. (list. št. 23). Revizijsko sodišče je presojo, ali je šlo za pritožbene novote, omejilo le na navedbe glede A. M., saj v preostalem to ni bilo sporno. V pritožbi je tožeča stranka že na glavni obravnavi podane navedbe glede A. M. dopolnila s tem, da bi pojasnil, s kom je bila dejansko sklenjena pogodba. V tem delu je torej dejansko šlo za pritožbeno novoto. V delu navedb, da naj bi potrdil, da je tožeča stranka izvajala dela, pa je drugostopenjsko sodišče pritrdilo zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje A. M. To pomeni, da je pritožbene navedbe, ki jih je tožeča stranka podala na glavni obravnavi, vendarle upoštevalo. Nekoliko nenatančen zapis v sodbi sodišča druge stopnje, da vseh navedb glede A. M. kot pritožbenih novot ne bo upoštevalo, se nanaša le na navedbe v delu, ko naj bi povedal, kdo so stranke gradbene pogodbe. Ker je te navedbe tožeča stranka prvič podala šele v pritožbi, je pritožbeno sodišče utemeljeno zaključilo, da je šlo za pritožbeno novoto. Zato niti kršitev iz prvega odstavka 339. člena niti iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Odločitev revizijskega sodišča

8. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.